| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] oželeznjenoj 1 oživi 1 ožje 1 pa 230 pac 4 pada 4 pade 11 | Frequency [« »] 241 od 236 bi 235 kakor 230 pa 228 ga 214 mu 213 to | Ferdo Kocevar Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharcanov IntraText - Concordances pa |
Part
1 Pred| svetu ogledal. Ako bi se pa vendar kdo na čim spotikal, 2 Pred| slovensku igru spisati, pa sám si ne morem zares začun 3 I | sučavskih snežnikov; naproti je pa še svojimi zadnjimi žarki 4 I | lesketeči srp, v levoj je pa motiko čez ramu držala. 5 I | od mekove mladike, obraza pa tako krasnoga, da je na 6 I | S naj lepših evetlic sàm pa sama za se venčec splela. 7 I | fletno v nedarcu! Zraven sàm pa djala četiri peresa deteljcu, 8 I | skrivne naklepe i težnje. Pa vendar Marjetca – tako ji 9 I | opazaje, omolkneju. Nikom pa ni ugodneje došla, kakor 10 I | pozno iz polja! Zato se pa tudi tako odlikuje Vaša 11 I | bi Vam na srcu rasla. – Pa ravno prav, da sàm Vas srečala. 12 I | Veliko se ve da ne nese, pa vendar je bolj nekaj, kakor 13 I | tom imenu zgenila. – Zato pa tudi ne trpim – Martnačka 14 I | pas psa, kada kost gloda. Pa kaj se ja brinim, za te 15 I | Nevem ako je res al ne, pa ljudje kažeju, da sàm blizo 16 I | bliže k Pengarjevim ostopi – pa si ne upam prav reči." " 17 I | upam prav reči." "No, kaj pa, le hitro reči, meni se 18 I | da bi se morda hvalila, pa kar je res, je res! Naj 19 I | nektere štuliju, da kaj znaju, pa da ktera tudi kaj česa zna, 20 I | da bi bilo dokaj sveta, pa ga uže bo, kjer bo juter 21 I | bove s svem gotove, grevo pa k večernicami. Sam čula, 22 I | kaplan obhajali. Toga gospoda pa ja zares kaj rada poslušam. 23 I | tudi prav galant gospod, pa – " ~"Dobro, dobro, – ji 24 I | njeni govor. Dozvolili su pa s tem strogim pristavkom, 25 I | pas odpaše. ~"Dragi tatek, pa nekaj Vas še moram prositi" ~" 26 I | čim le veselje imaš, kar pa tudi od moje strani ni prav, 27 I | ji je postal mlin; tada pa sta nos i brada si bila 28 I | bradovicami obraščena. Nasproti pa, kada ju je kdo razsrdil, 29 I | brado. Usnate lica su se pa razpihavavale i napihavale, 30 I | skrivnem na ušesa povedala; – pa kako je to vse dozvedla, 31 I | kuharije izučila. Pozneje pa, ko su ju zavolj njene jezičnosti 32 I | Martnačka kuhati. Zraven je pa tudi ko babica pri vsakem 33 I | oferiji sedela, ljudi so pa obično kazali, da babca 34 I | vse pozmrlo. Naj bolj je pa bila na svoj sam stan štimana, 35 I | dekleta broj poleg toga je pa vedla veliko pripovedvati, 36 I | zelnata veha! Umazana je pa bila i omastena, da se je 37 I | levo, Martnačka i Marjetca pa na desno razidu. ~Komaj 38 I | gotovo slobodno proč vrgla. Pa saj mu ju tudi s kitico 39 I | Danas, pri sveti Ani. Pa da tudi ne bi bil on sám 40 I | fantovskem; od nekoliko časa pa le samoten hodiš se ljudeh 41 I | al bolan – sàm djala – al pa morda zaljubljen, kaj ne?! 42 I | se razodeti. Počasih je pa ena beseda drugu dala, i 43 I | v tla gledal. – Ja ti bi pa vedla za kaj priličnu deklinu, – 44 I | se mi je dosdevalo – se pa ni prav upal prašati, kteru 45 I | postaviti. Teharski fantje su pa za crkvijo možnarje nabijali 46 I | bili pete namazali. Zato su pa tudi fantje okoljčani le 47 I | jutršnji dan. Potem ga gremo pa koj žulit, morda Ti bo vino 48 I | zaljubljen!" – pravi eden. – Pa še kako!" – pristavi drugi. " 49 I | morivni nevednosti, kakor pa vmreti. Daj! Pri vseh svetnikah 50 I | od stani gledalo. Janez pa, levoj prestrašenu Marjeticu 51 I | krogu zakriči. ~"Ona mi je pa zadala reč" – nadaljuje 52 II | zaukaje. Martnačka se je pa bila uže poprej peté pobrala. 53 II | uredno postreže. Sama je pa po kuhinji sem ter tje digala, 54 II | hitro ponvicu zakrila. ~Prej pa ko društvo v hišu stopi, 55 II | zemaljskom živlenju jima pa bodi milostljivi sodnik! 56 II | krov čuvaj ognja, pred vsem pa domačega nemira. Vama pa, 57 II | pa domačega nemira. Vama pa, ki bodeta skoro v sveti 58 II | kmečkomu stanu i domačiji! Sdaj pa vstanita i stopita s menoj 59 II | norčarij i šal zbijalo, še več pa popivalo i zdravic popevalo 60 II | i brhko potekal. Bila je pa zares tudi dobra kapljica! 61 II | i naglo ju druguč zapne. Pa prepozno je bilo. Janez 62 II | meniha od glave do pete, pa nič kaj dobro, nič kaj varno 63 II | orožje kod sebe imeti; – ako pa to nočo" – pristavi odvažnim 64 II | reč povzame rekoč: "Da se pa za čisto sprepričamo, smo 65 II | zvijačnost i jegove hudobije. Pa tudi povemo, da se ne bojimo 66 II | tudi samoga grofa ne! – Ti pa črna duša, ako nam dobrovoljno 67 II | ogledal vse izbe, posebno pa, da bi – pri teh besedah 68 II | ponoviju. Pengarjevih je pa to tako strašno v srce dirnulo, 69 II | zaštitje. Kmal za psimi pa prihrumi ostala beričeva 70 II | klobukom spod pashi v desni pa natovarjena konjiča za vuzdo 71 II | hlapcu konjiča preda. Zagorc pa pade na kolena spred grofa. " 72 II | prosil Zagorc, grof se je pa med vsim tem s bližnim vitezem 73 II | krohotaje odide. Pri teh besedah pa plane Zagorc gor na noge, 74 II | čuli te jegove kletve. On pa to izrekši hiti na pokopališče 75 II | ti stvari nevem. Kar sàm pa vedel, sàm Vam vse povedal. 76 II | ako si resnicu govoril. Vi pa fantje i posebno Ti Janez, 77 II | ja bom enoga Ti Jaka boš pa to drugoga beriča prijel. 78 II | beriča prijel. Marka naj pa toga laž-meniha čuva!" ~ 79 II | To je Koštomajev Andrejc! Pa uže drugoč gre pod okence 80 II | uže otepli trnovlčanje, pa vendar nič ne mara. Škoda 81 II | hrbet pohorskoga gorovja je pa bil nadebelo nakupičenimi 82 II | ptič v mrežu. Posebno je pa Janez nevstrpljivo sem ter 83 II | za njim podrčiš! Kje jih pa onda hočeš po tamnem gojzdu 84 II | sámi v pest prišli." ~Menih pa, to čuvši, kihne i se popraska, 85 II | nazaj zavrne – "je bila pa kakšna mačka na mišljem 86 II | kaj resnobnog dojde, kar pa še misliti ni, al nimata 87 II | nimata meče spod kutami! Pa meč je morda v Vajni roki, 88 II | izpeljati, ako ne tako, pa tako, ako ne s dobrim, pa 89 II | pa tako, ako ne s dobrim, pa s hudim. Na pol pota pa 90 II | pa s hudim. Na pol pota pa ni moja navada postajati, 91 II | ravno tom trenutku se mu pa tudi v desni strašno v mesečini 92 II | oči od naših hudobij, ne pa po gojzdih se okol klatiti! – 93 II | železne rokavice! – Sdaj pa od Vas tirjam, da se razodenete, 94 II | zavkaže, "Ako ne prostovoljno pa siloj. Koj Vas na rame zadenem!" ~" 95 II | grofica po gradu grofa. On bo pa v našem svinjaku! To bo 96 II | Vam nisu pri volji! To bi pa še bila to prava!" – ~"Vidim, 97 II | pogumnosti i hrabrosti. Pa najte morda misliti, da 98 II | morda misliti, da hlepimo pa Vašem le prevelikokrat po 99 II | sprašnikih i gojzdih, naj več pa v našem bornem dlanu, kteroga 100 II | svoju čest i poštenje, pa le malo kada se potem ako 101 II | mi je vse ležeče. – Ako pa ja ne ostanem mož-beseda, 102 II | se, fantje pevaje, grof pa srdito sobmi škripaje, – 103 III | strani ima za me grdo lice. – Pa naj bi uže bilo za drugo 104 III | govoriti. – "Obljubo moram pa vendar spolniti, kaj pa 105 III | pa vendar spolniti, kaj pa tudi košta! – Raje i laglje 106 III | svojih zakladov dotaknem. Pa vendar, vendar" – srdito 107 III | prilika primiri! Posebno pa bo vas četiricu fantaline 108 III | tla vdari – "vas čitiricu pa hočem, – ne zadaviti, bi 109 III | skoz okno gleda. Grofica se pa še zmiraj smeji, i še zmiraj 110 III | mesec se mlaji, zato se pa tudi v Vaših možganah vrti, 111 III | čestita grofica, kaj ne?" ~"Al pa v Vaših, resnobni grof! 112 III | kakor Ti je naloženo, onda pa mirno čakaj mojega odgovora!" ~ 113 III | očeta v Rimu! – Da bi bil pa vedil, da ste mi danas tako 114 III | lepim ižročiti, ga bodeš pa siloj predati moral. Kaj 115 III | gradu zadržite, o mraku pa v Bežigrad odpeljajte!" ~ 116 III | zvunajnih zamotkov izmotavati. Pa komaj ga reši trojnoga zamotka, – 117 III | naprej bogatoga nadarenje, al pa – kaštige. Prvo je, da mi 118 III | naše snočne tolvaje. Drugo pa je, da mi zmišliš naj varneši 119 III | zvijačne ogleduše sposebnosti, pa Urh mahne rokoj i ogleduh, 120 III | znamenje poznavsi, odide, pa bolj ponosno, kakor je prišel, 121 IV | to do naše smrti; drugač pa ne! – Al grof, zvit ko trta 122 IV | dok volitev mine. Sdaj pa lahko noč oče! Nezamirite, 123 IV | prijeta. Na ves glas zakriči. Pa ko se hoče iz roke izviti, – 124 IV | v Celje nosit. "Janez Te pa naj spremi," – še dodaju, 125 IV | spremljal. Za robec si je pa v sredi vtaknula rožmarin-vejicu. 126 IV | me čakal. Glej zato sàm pa tudi tako neredno opravljena. 127 IV | tako neredno opravljena. Pa še zmiraj si tako zamišljen, 128 IV | bi se žalostil. Kako si pa včera žvižgal i popeval 129 IV | kamen." ~"Mislila sàm Te pa vendar boljšega junaka" – 130 IV | cekinov v klobuk vrže rekoč: "Pa moli za verne duše v jicah 131 IV | ki ne sejeu i ne, žanjeju pa vendar le živiju. ~Tu je 132 IV | nauk poslušat, doma ostalim pa veleva dobro na pohištvo 133 IV | zaspati dala. V spanju su ga pa vsakojake sanje vznemirivale. 134 IV | Šentjurski fantalin se pa ni bal ne sramval svojega 135 IV | stegovati. Mali Mihec je pa po trati okol skakal ter 136 IV | su mu ga kakšni stric al pa bôter za sejm kupili i ki 137 IV | uže bol odraščene su se pa za peče i robce poganjale. 138 IV | še ne ve, kaj ga čaka." ~"Pa uže opet tako blodiš! Nevem 139 IV | še mene prijela bo, – kaj pa bo onda!" ~Sdaj prižanta 140 IV | Janez! Ti Marjetica nam pa donesi bokal vina, pa kopuna 141 IV | nam pa donesi bokal vina, pa kopuna nam nareži, saj bez 142 IV | da bi dremal, včasih je pa celó dihelj na se držal, 143 IV | prijet. Hoče, da se obrani, pa po nesreči se malo pre borno 144 IV | pridemo doli v vas!" – "To pa ne bo!" – se Janez fantom 145 IV | viteze i ptuje goste; na levo pa za teharskoga župana i za 146 IV | starešinstvo. Spred sedeži je pa bil precej veliki prostor 147 IV | po bljižnjih gričah je pa bilo vse belo žen i dekličev. 148 IV | zatrobši, odstopi. Župan pa i za njim sedem teharskih 149 IV | straneh naredi. Za Tonetom pa Janez koraka se smelo po 150 IV | šatora, se spodobno nakloni, pa me ponižnivo ampak kakor 151 IV | raji pogine slavno, kakor pa se omakne sramotno. – Meni 152 IV | omakne sramotno. – Meni pa sdaj priseži trdnu vernost, 153 IV | prisege. Teharčani! Posebno pa Vi mladenči, Vi fantje, 154 IV | mu čestitovalo! Posebno pa jegova žlahta. Strici i 155 IV | radostnem joku vgovori – "pa mi ne smeš zameriti, da 156 IV | babjega sejma v Govčah; – ali pa tist ko su bili enkrat tri 157 IV | su bili enkrat tri brati, pa su bili vsi trije soldati; 158 IV | bili vsi trije soldati; al pa od pesjanov i strašnih Turkov, 159 IV | več drugih! – Sdaj su Te pa za viteza postavili! Nikada 160 IV | tešče kakšnu babu srečali al pa sovu vidili. Zatoraj sàm 161 IV | v svinjaku zaprtoga, se pa ni nobeden spomnil. Ko pride 162 V | bilo, ali gre v gojzd ali pa na stražu. Se oboroživši 163 V | mu, da ga pozdravljamo, pa zraven toga tudi sporočamo, 164 V | zarožljaju. ~Šimekov jih pa gre pobirat. Posmehljaje 165 V | postelj položiti. ~S Tonetom pa gresta še druge ječe preiskavat. 166 V | umevno! Po še lepi obleki se pa je koj poznalo, da je najnovejši 167 V | druge duhovne opravila nam pa manjka potrebnih priprav." ~ 168 V | natovorjenih konj, ktere si bo pa sam izbral, za to prepustiti. 169 V | pričakal s svojimi hlapci, pa ne, da si sámo pogojenih 170 V | do zadnjega pobije, blago pa s vjetim trgovcem v svoj 171 V | dolžnike imel. Nasprot je pa trgovska rodbina v Benetkah 172 V | škodovati vtegnulo. ~"Kaj se pa pravi to" – ga Janez radoveden 173 V | stekloga psa tam na ulici! Ako pa vmre v tem prekletsvu, kteroga 174 V | vedil, kaj da bode. Janez se pa obrne proti svoji četici 175 V | četici rekoč: "Fantje! sdaj pa le brž na orožje! Ja kot 176 V | Te besede zrekši udari pa vratah da kar saksebi razleté 177 V | jih je obležalo; ostali pa v strahu peté pobereju ter 178 V | grad" v beg podaju. Fantje pa za njim. "Hola! Hola! Le 179 V | ni pred oltarjem, še manj pa pred človekom klekal! Za 180 V | živoga skesan. ~"Fantje sdaj pa le hitro opet urno na noge" – 181 V | su seboj vzeli. Jetnike pa, ki su se hvaležno opletali 182 V | davorije. Nekoliko za njimi pa gresta Janez i papežev poslanec 183 V | Dekleta zelenimi venci, možje pa čutarami. Ukanjem su prihodnice 184 V | pozdravljali. Bili su veseli, pa tudi žalostni; saj su vedili, 185 V | drugoga načelnika voliti. Mene pa okolnosti siliju bežati 186 V | bodu odrekli. – Ako mi je pa večni bog v svoji nezapopadljivi 187 V | pripravljati za odhod. Marjetica pa pade na prsi Janezeve, joka 188 V | bil potreben. Pengarjevih pa prosi, naj še nocoj Marjeticu 189 V | zahtevanja odvratile, ali ji je pa morda kakšna druga misel 190 V | udarcem nadsilnim, kakor pa objela Te ko plahoga beguna, 191 V | junaka od mene! ~"Sdaj še pa vina sèm za popotnicu!" – 192 V | zapojeju junačku pesem. Janez pa nazadnje povzdigne do vrha 193 V | nazaj pripeljati, – drugač pa ne!" – Požunec do zadnje 194 V | hočeš uže v boj! Le vrni se pa preju domá motaj i krave 195 V | zasukaj svojega, kleseta, pa nam še enkrat lepo pozdravi 196 V | pozdravi vse vaščane. Posebno pa moju Micu v Trnovljah!" ~" 197 V | brada še ni vcimila, imam pa toliko več korajže," – Fantje 198 V | delal, ne!" ~"Čigavi si pa?" – ga Janez vpraša, kjer 199 V | iz Pečevnika, Miha mi je pa ime. Danas v jutro sva imela 200 V | Leskavkoj su me hteli pošvrkati, pa sàm jim ušel za sidom bez 201 V | kakor je sdaj. V tem se bo pa mojemu očetu tudi jeza razhadila. – 202 V | uvrstiti v svoju četu, bom pa zmiraj nekoliko za Vam jezdil 203 V | obraniti ne morete! domu se pa ne vrnem za nobenu cenu. 204 V | zaženi na spašnik, očeta pa lepo za odpuščanje prosi, 205 V | dobru volju pripravil. ~"No! pa pojdi s nam kjer si uže 206 V | se reče da izdá! Kako bi pa tudi graf Urh tako mogočen 207 V | dolgočasnoga oblegovanja posebno pa naši Teharčani. Sibinjanin 208 V | sredu na naj nevarneše, pa tudi naj čestneje mesto. 209 V | veličarjem visoko stal, tam se je pa polomesec svetil; tukaj 210 V | lesketali v juternem solncu, tam pa turbani i dragocenim kamenjem 211 V | su Kristusa klicali tam pa svetca Mohameda. Kakor 212 V | v tursku vojsku. Za njim pa rijeju teharski fantje zmiraj 213 V | zlomi – – po sekiri sgrabi, pa še ljuteje turske glava 214 V | moč ga smrti oteti. Drugač pa nikakor ne! Raji š njim 215 V | rahlo rane oveze; bandero si pa celo namesto srajce okol 216 VI | spameten človek!" ~"Kdo mi je pa rane moje ovezal?" ~"Tvoji 217 VI | našimi vojščaki." ~"Kje pa je sdaj ta moji tovarš?" ~" 218 VI | njega, ga Vam dam, drugač pa nikakor ne, je škoda za 219 VI | želel, kakor proste roki, ni pa dober meč. Celi Algir bi 220 VI | občutki ljubezno okloplenih, pa ne izreči. Sdaj postane 221 VI | spred njima. Drugi sužnje su pa okol njega kakor okol svojega 222 VI | zahvalnosti razjokavalo! ~To je pa takole prišlo. Papež v Rimu 223 VI | kolikor jih je barka nesla, je pa bil srečneji od Mlinarjevoga 224 VI | prijatlje; posebno sta se pa rada spominjala Pengerjevih, 225 VI | zelo nad njimi zagrešila! – Pa odslužiti si hočem to pregrehu 226 VI | svojega doma priti. Janezu je pa dajal papežev sporočnik 227 VI | po turskih ječah. Mene bi pa toliko bogatstvo nazadnje 228 VI | prinesla. Naj mileje je pa bilo viditi, ko sta se Janez 229 VI | kmetovaju. Svoje bogatsvo pa nista nikada obračala v 230 VI | i nadarila. Zato jih je pa tudi cela vas spoštovala