Part

  1 Pred| hrvatsko-srbskomu poreklju bližal, al to vendar tudi sámo toliko,
  2 Pred|            dotično mesto v Gradec, al vse zastonj, odgovora še
  3 Pred|           anakronizmov je v delcu, al ti vendar nisu tako debeli,
  4 I   |           se jejne okrogle nožice, al samo do primerne višine,
  5 I   |         sebe za svêt poprašal itd. Al kakor vidim, drago dete,
  6 I   |            bi se malo izskakljale, al kaj, – kjer nimam časa na
  7 I   |           se venčec splela. Gejte, al mi ne tiči prav fletno v
  8 I   |       čigar misli Te mika zvedeti! Al morebit moje? Al morebit
  9 I   |          zvedeti! Al morebit moje? Al morebit misliš da imam kakšnih
 10 I   |           zrasel. Nevem ako je res al ne, pa ljudje kažeju, da
 11 I   |            je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa
 12 I   |            za vsako oznanilo ve. – Al drugač, kar se poštenja
 13 I   |     priložnosti Vam je to razodel, al kterimi besedami? Povejte,
 14 I   |           izogibaje! Ti moraš biti al bolan – sàm djala – al pa
 15 I   |        biti al bolan – sàm djala – al pa morda zaljubljen, kaj
 16 I   |        obstane. S prvoga je tajil. Al to vsaki tako dela, kter
 17 I   |     Lukačka su glave skup vtikale, al vendar od najnoga govora
 18 I   |        odkritosrčno – nadaljujem – al se ne boš nič ženil?" ~"
 19 I   |        božjih!" Marjetica zdihne. "Al umiri se, Marjetica, dok
 20 I   |            povedati, – sàm djala – al to mi moraš obljubiti, da,
 21 I   |      izprosite i gori pripeljajte; al to Vas prosim, še pristavi,
 22 I   |           novu znajdbu pokuševali. Al bog začuvaj, da bi bil fantin
 23 I   |          druge okolice se možnarju al kurišču približal, kmal
 24 I   |           mu je, da nekoga očakuje al išče. No zares, ko zagleda
 25 I   |           ne more nobeden očitati, al spremenilo se je nekaj v
 26 I   |       ljube matere i skrbni očeti, al odkar su moja rajna mamca,
 27 I   |      razumim smisel Tvojih besedi; al obžalujem Te iz celoga srca." ~"
 28 I   |            kaj imam storiti. S eno al drugo besedo me storiš ali
 29 I   |      široka je slovenska marka!" ~"Al Vam nisám rekel, da je zaljubljen
 30 I   |            celó v takšnih zadevah. Al Pengarjev mu podatu desnicu
 31 I   |       Janez hoče, da se zagovarja, al Pengarjev, jegovu raztrešenost
 32 I   |          slučaj skupaj pripeljati, al obema je zatajila, da hoče
 33 II  |          kaj žarjavice od poldana, al zastonj, vse je užo bilo
 34 II  |           kup ognja na pokrovalki, al komaj stopi v kuhinju, ga
 35 II  |            uže zelo v prste peklo. Al Martnačka ga ko vedena kuharica
 36 II  |        odpne svoju menišku opravu, al hitro se opet zave i naglo
 37 II  |        kakšne oštroumne napitnice. Al Tona ni vzdignul vinskoga
 38 II  |        tiho, eden čaka na drugoga; al kjer nobeden se ne oglasi,
 39 II  |            jih opet zapinjat jame, al v tom trenutku mu uže tudi
 40 II  |       opasa zdrgne. Vsi ostrmiju. "Al kaj je to, dragi moj frater!" –
 41 II  |            visoko v desni držeč. – Al ni to orožje na skrivnem
 42 II  |   sprehajaju od jada i od sramote, al zvit, kakor je bil, se kmal
 43 II  |     Frančika se jim hoče omaknuti, al zastonj, psi su ju obkolili
 44 II  |           grof da s vitezem odide, al Zagorc ga noče spustiti,
 45 II  |            groba hoče da poklekne, al moči mu obnemoreju on pade,
 46 II  |         njo pripravljena, Drugoga, al kaj več o ti stvari nevem.
 47 II  |       zaporedom ukaje odgovarjali. Al bolj ko se mostu bližaju,
 48 II  |            v Srebrotniku zalajala, al kakšni netopir skoz kozolc
 49 II  |          zabliskavalo bez grmenja, al kaker narod pravi lesičilo
 50 II  |         morebit uže fantje čakali, al od nobene strani ni bilo
 51 II  |   nedostigljivih krempljah odnaša. Al opet ga je to odvračalo
 52 II  |          na pol glašno. – "Ne vem, al se mi je le tako dozdevalo,
 53 II  |           mi je le tako dozdevalo, al je res tam v gojzdu nekaj
 54 II  |        kozolc opreznoga napraviti, al ga celó od njegovoga naklepa
 55 II  |           zapovedajočim glasom. – "Al Vama je morda srce v gače
 56 II  |           jega malo strah bilo, – "al nista v čestiti meniški
 57 II  |       dojde, kar pa še misliti ni, al nimata meče spod kutami!
 58 II  |          ni moja navada postajati, al celó bezuzpešno se vračati.
 59 II  |           I Kam greš? Odgovor daj, al moj nož Te predere." Tako
 60 II  |          ozre po svojima hlapcama; al tudi jima se je enaka pripetila.
 61 II  |            bez najmanjega smočenja al spreplašenja Janezu nasproti: "
 62 II  |     spreplašenja Janezu nasproti: "AL nevidite kdo da smo, al
 63 II  |            AL nevidite kdo da smo, al Vam ne kaže očevidno naša
 64 II  |        Celja v Zajčni samostan!" ~"Al je zdaj čas za meniha okol
 65 II  |         gojzdih se okol klatiti! – Al kakor se mi zeló dozdeva
 66 II  |         meča. Naglo seže po njem – al na rogu všlata uže ptuju
 67 II  |          se grof opet našopiri. – "Al ste morda uže pozabili,
 68 II  |           pred ljudem napravimo! – Al bo iskala v jutro grofica
 69 II  |            kdo bo zmagavec kmetiči al beriči!" ~"Juter, svete
 70 II  |           i hrvatski meji napadli. Al do volitve naj mi vsak zmed
 71 III |            podolgovato-ozkih oken, al opet od njih nazaj odbliskavalo,
 72 III |            je odbila ura uže šest, al vse je še v njem kakor izvmrlo,
 73 III |          kakor da bi prevdarjal to al unu misil, pretehtival ta
 74 III |          unu misil, pretehtival ta al uni naklep. – "To se je
 75 III |               v bradu zamrmlja. – "Al razplesti se mora kako i
 76 III |        volja, po mojih poveljah! – Al kakor tudi to reč obračam,
 77 III |           bi med narodom razvedlo, al celo caru do ušes došlo!
 78 III |          došlo vplemenitenje. Prej al poznej, enkrat gotovo, sámo
 79 III |    oskrunjeni vižtnosti zadostilo. Al to vse lepo počasih, da
 80 III |           bi bila prelahka kazen – al prikovati vas hočem za živu
 81 III |          Viditi čem kdo bo huji ja al osoda, ki se mojim namiram
 82 III |         zgonom k jutrnem opravilu. Al grofa spred okna stoječega
 83 III |            spregovoriti ne more. ~"Al mi je zbedarili nocoj Katinka!
 84 III |           zbedarili nocoj Katinka! Al kaj? Pazite grofica da Vas
 85 III |        čestita grofica, kaj ne?" ~"Al pa v Vaših, resnobni grof!
 86 III |          kaj hočete za fratra iti, al mislite morda da imamo pust.
 87 III |     odgovora ni nič kaj naročeno – al v ta hip vstopi četirica
 88 III |          se mu pretežen dozdeval – al vslednjič vendar le prevlada
 89 III |         dirnuti, ves se je tresel, al vendar su vkljub tomu neprenehoma
 90 III |        prav ne spomnil, kdo da je. Al kmal mu mrena pade spred
 91 III |         naprej bogatoga nadarenje, al pa – kaštige. Prvo je, da
 92 III |             pohlevno, prilizljivo, al kakor se bi še drugač obnašanje
 93 IV  |        naše smrti; drugač pa ne! – Al grof, zvit ko trta i lesičji
 94 IV  |           Ni me strah zavolj mene; al strah me je zavolj Marjetice
 95 IV  |          vojsk, od zmag i slave; – al od danas su se te moje misli
 96 IV  |               Razumim Te, razumim! Al kaj ki se toga vbraniti
 97 IV  |          pluskne, hoče da pobegne, al – v ta hip se uže čuti za
 98 IV  |        slabe sanje nocoj sanjal! ~"Al Ti ni morda ljubo, moja
 99 IV  |            na svoje prsi stisne. – Al ravno v naj slajšem ljubkovanju
100 IV  |       Janez je malo naprej odišel, al kmal je tudi Marjetica pražno
101 IV  |          sam le od Tebe sanjala! – Al to kar si mi pri štepihu
102 IV  |       vedno moje srce hrepenelo! – Al skrivnoga maščevanja se
103 IV  |        Kakor hitro, da po skrivnem al očitnem v grofovu pest padeš,
104 IV  |          strani po beračih oziral, al tistoga ni mogel najti,
105 IV  |        vlježe. Bil je zelo truden, al vendar mu jegova vroča glava
106 IV  |          tolažbe iskat. Uže dolgo, al morebit še nikada poprej,
107 IV  |      stareši su morda zraven bili, al delali su se, kakor, da
108 IV  |          koliko veder vina si eden al drugi obeča, kakšnu cenu
109 IV  |           ki su mu ga kakšni stric al pa bôter za sejm kupili
110 IV  |       Dvakrat ga je uže ogovorila, al nobenkrat odgovora dobila.
111 IV  |  tretjikrat bolj glasno vpraša, – "al zares nič kaj ne slišiš?
112 IV  |           zares nič kaj ne slišiš? Al sàm Te morda čim razžalila,
113 IV  |           pridše fante pozdravi. ~"Al Vam nisàm rekel" – se Tona
114 IV  |         vstaja i hoče, da odide, – al v ta mah se čuti zadje za
115 IV  |          bo Vaši osebni prijatelj, al sovražnik, vse eno, Vsaki
116 IV  |          povsod si bil pri meni. – Al se še kaj spomneš, kako
117 IV  |            bili vsi trije soldati; al pa od pesjanov i strašnih
118 IV  |         take znamenja me pomarate; al nikada ne bom pozabila,
119 IV  |          saj su uže dolgo pod rudi al kadagod su imeli kakšno
120 IV  |          tešče kakšnu babu srečali al pa sovu vidili. Zatoraj
121 IV  |          je morala malo prenehati. Al kmal opet izačne: – "Al
122 IV  |            Al kmal opet izačne: – "Al se še kaj spomneš Janez,
123 IV  |           uže čakal Šentjanževca – al za grofa i za njegovu plemenitu
124 IV  |       večera pri mlinu zaznamoval! al od svinjaka je varno molčal.
125 V   |            korenjačkoga plemena! – Al na jetnike pazihati i beričiti –
126 V   |            si, i kaj si zakrivil?" Al človečka podoba se še zmenila
127 V   |        ponavlja Janez svoje besede al vse zastonj – človečka podoba
128 V   |       primaja starček vrč k ustam, al – vino vkusivši začne na
129 V   |            i ogledavali svetinicu, al nobeden ni umel jejnoga
130 V   |         morda premogočen postajal, al ga pri caru tožil, skoro
131 V   |          najmanjšega do največega, al nobeden ni bil ta pravi,
132 V   |          več čez sto let štejem, – al uže davno sàm nehal leta
133 V   |            mogel še enkrat viditi, al bar Tvoje besede, Tvoje
134 V   |        Grof je po grofu podedoval, al za vječenoga trgovca se
135 V   |           pripravila v to nesreču, al prav za prav sreču, kjer
136 V   |          Je izobčenec kak poglavar al kak drug velikaš, su jegovi
137 V   |    veličastno na mrtevca kazaje – "al Vas ta nič kaj v srcé ne
138 V   |            nič kaj v srcé ne peče? Al Vam ta Vaše puhle vesti
139 V   |       puhle vesti nič kaj ne budi? Al Vam ta Vaših pohotnih poželenj
140 V   |         poželenj nič kaj ne greni? Al ste zares divjeji od divjega
141 V   |          ampak le v svoje veselje? Al poznate mar papeževoga poslanca,
142 V   |         ste Vi, Vi i Vaša rodbina? Al ga poznate, ki ste ga sámo
143 V   |       kakor morda še nikol poprej. Al kakor sàm rekel – še se
144 V   |         doseže več jegova žeslo. ~"Al kam?" – ga Janez vez zamišljen
145 V   |           brežkem polju" sklikne – al v sred nadušenoga zaukanja
146 V   |       brazd! Tako sam ja obračal – al bog je drugač obrnul. Oskrbovanje
147 V   |           ju tolaži kolikor more – al saj je on sam morda še več
148 V   |         boj, kjer osoda tako hoče! Al znaj, da Te raji bom mrtvoga
149 V   |              se štimano odreže. – "Al ne vidite tukaj drevače?
150 V   |         močan." – privoli Janez. –"Al resobno Ti povem, da si
151 V   |         sto zlatih cekinov za-nj – al zelenko mu ni bil po nobeni
152 V   |        predali bez krviprelivanja. Al Turki su bili tako s vsim
153 V   |          znamenje v pričetek boja. Al Sibinjanin je bil preizurjen
154 V   |     pokošena obrita glava odleti – al pri ti priči se mu meč v
155 V   |           glava kala kakor poprej. Al tudi on je uže bil na mnogih
156 V   |            junačke prsi prebosti – al v tem odvažnem trenutku,
157 V   |      nasproti ponosno Voglarjev – "al samo s tim pogojem, da smem
158 VI  |       zastave i svojega načelnika! Al vse zastonj! – Vedno nove
159 VI  |            Beligrad pada rešiti, – al vse zastonj! Krstjani su
160 VI  |           redu pričakovali Turkov; al kako se začudiju, ko zjutraj
161 VI  |           i ki ga je med ranjenimi al mrtvo obleženimi še najti
162 VI  |          bojišču od zore do mraka; al zastonj je bilo vse jihovo
163 VI  |           Zelenka su našli vbitoga al od Janeza ni bilo ne sedú
164 VI  |            srajcoj rane ovezuje. – Al težka glava i skeleče rane
165 VI  |    pregleduje, i opet se ne svesti al sanja al budi, kjer je zares
166 VI  |         opet se ne svesti al sanja al budi, kjer je zares v nji
167 VI  |            mi resnicu; razjasni mi al sanjam, al čujem! – ga Janez
168 VI  |             razjasni mi al sanjam, al čujem! – ga Janez strmo
169 VI  |      zadnjikrat iz te hiše išel. – Al kaj hoče siromašni sužen
170 VI  |         jegovi sužen s menoj vred! Al hvali boga, da si, kjer
171 VI  |           eden drugoga ljubita!" ~"Al ni moj tovarš nobenoga sporočila
172 VI  |            na mene ostavil?" ~"Je. Al enu sámu besedu." ~"No kako
173 VI  |            pot nastopiti moreš." ~"Al ja sam sdaj uže čisto zdrav. –
174 VI  |       morebit zmed njimi zagledal; al zastonj – jega ni bilo zmed
175 VI  |          več i več za njega obeča, al Arabčan se še ne zmeni za
176 VI  |         cena bila čez meru visoka. Al Turk seže molčé v svoju
177 VI  |  vzajemnoga molčanje spregovori. – Al Vam ne dajem kolikor išete. ~"
178 VI  |           ponosno Arabčan zavrne. "Al veste, da mi je več na sužnju
179 VI  |           od enkratnoga odsluženja al odliupljenja iz suženstva,
180 VI  |           svoje Marjetice ljubiti, al slovenske stare goré, i
181 VI  |            se eden drugoga tešila! Al zastonj! –Človek, ki le
182 VI  |            nji, da se je vse trlo. Al kdo drugi zmed njih vsih
183 VI  |            polnu barku nakupljenih al prav za prav odkupljenih
184 VI  |         Arabčanu za njega ponujal. Al janez je bil preplemenitih
185 VI  |           Ogersku v tursku vojsku, al prepozno je prišel pod Beligrad.
186 VI  |           se je bil hrabro branil. Al ko nazadnje cela truma ogerskih
187 VI  |           krivoga, kaj nepoštenoga al nepravičnoga očitati! Dočakala