Part

  1 Pred|    slovensku igru spisati, pa sám si ne morem zares začun dati,
  2 I   |          sem ter tje osivele, ter si robcem brišeju oznojeno
  3 I   |         da bi hteli tim obrisajem si tudi skrbi ž njega obrisati.
  4 I   |             Nisàm vedel zares, da si Ti še vzad zaosatala – ji
  5 I   |         odgovore – mislil sàm, da si uže napredj s težaki odišla."
  6 I   |          kakor vidim, drago dete, si Ti še vrh svoje naloge,
  7 I   |           še vrh svoje naloge, da si celi dan v vročini kuruzu
  8 I   |       našla, da bodem zvedla, kaj si kaj drugi ljudi misliju!" ~"
  9 I   |             povej v kratkem zakaj si se k nam namenila. Ako Ti
 10 I   |           Pengarjevim ostopi – pa si ne upam prav reči."  "No,
 11 I   |           ne gre v glavu, kako da si Ti danes tako smočena! Morda
 12 I   |        zapikne srp v prelast, ter si pas odpaše. ~"Dragi tatek,
 13 I   |       gotovo drugač, otročjih nog si uže odrasla! Skora bi odgonul,
 14 I   |           tada pa sta nos i brada si bila brat i sestra, obadva
 15 I   |         celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem
 16 I   |         za srce i roko itd. ~Sdaj si za odhod popravi svoju zelenu
 17 I   |          čisto marn vzelo? Drugač si tak vesel i zgovoren, zmiraj
 18 I   |           priljudno djala – očeta si zgubil, matere več nimaš,
 19 I   |      kakor vratam podvoje. Izberi si kteru izmed naših deklin,
 20 I   |    izkušeni ljudje pravili, ki su si mnogo sveta skusili mu nek
 21 I   |        mer i tla strmi. "Danas" – si misli – moram š njoj govoriti,
 22 I   |        prijatelj – "kaj ti je, da si mi danas tako nenavadno
 23 I   |    Martnačke ni bilo zraven. Sdaj si sám pri sebi misli, je na
 24 I   |           Marjetica vgovori – "da si danas tako zamišljen, skoro
 25 I   |           v crkev odišli, sámo Ti si kakor vkamenjen nazad ostal." ~"
 26 I   |           Daj, le povej mi, morda si s tem srce olajšaš, i bog
 27 I   |         na tom svetu pomoči more, si sámo Ti Marjetica!" ~"Ja!
 28 I   |       odgovor moram imeti, to sàm si uže danas v jutro, ko sàm
 29 I   |           ljubim Marjeticu da sàm si ju zbral ko svoju prihodnu
 30 II  |     društvu zabliska, kakor da bi si koga ž njega sbiralo. Pengarjev
 31 II  |       njega sbiralo. Pengarjev su si v veliko čast i zaslugu
 32 II  |       skoro kaj drugoga – tako su si uzroke domišljivale, da
 33 II  |         samo ob velikih praznikah si eden ali dva kozarca privošivali,
 34 II  |          napravil i malo ohladil, si odpne svoju menišku opravu,
 35 II  |         nad tem začudiju; nobeden si ne upa ne besedice črhnuti,
 36 II  |       preopravi, kakor me vidite, si sprosil prenočišče v ti
 37 II  |         bil nikada zvedel. Mislil si je, da ju je po vsi priliki
 38 II  |     vatljev naj lepše tančice, ki si ju je Frančika preteklu
 39 II  |          jegove po nudbe. – "Išči si svoju nevbogljivu hčer pri
 40 II  |          Te pri priči zakoljem da si onda moreš lastno krvjo
 41 II  |          beseda pade. – Meniš, da si zarez tim prisiljenim razodonjem
 42 II  |        potah. Bodi zadovoljen, da si se gotove smrti otel, ako
 43 II  |         se gotove smrti otel, ako si resnicu govoril. Vi pa fantje
 44 II  |     fantje i posebno Ti Janez, ki si ko Marjetični ženin, naj
 45 II  |          sedlo na biku! – Kar sàm si predvzel" – opet bolj glasno
 46 II  |           kratkočasiti hočeš? Kdo si? I Kam greš? Odgovor daj,
 47 II  |       imel svojega krotitelja, da si nista sáma sebi, molčé grofu
 48 II  |          tako le omadežila. ~"Kdo si, ki se predrzneš tako smelo
 49 II  |         stan! – Ali na taki način si nočemo mi plužni prostaki
 50 II  |        odveč. Svoj zavratni robec si odveže, i grofu, ki se je
 51 II  |          Tona grofu preti. – "Koj si poravnam kosu, no iz črtala
 52 II  |    nasprotne strani pela, i dobro si zapamtite, kakšnoga korena
 53 III |           najdle. I to skoro, dok si še v popku, rožica; dok
 54 III |         bez poziva priti! Zapamti si!" ~Grofica omelkne, se nakloni
 55 III |    napredovalo." ~Pri teh besedah si strgne svoju kutu iz sebe.
 56 III |       prišli. Naglo plane kviško, si zadremane oči poriblje,
 57 III |        ktero mi gre, ki je, kakor si preje rekel, naslovljeno
 58 III |         ve kako v roku. Bez da bi si svest bil, zacengla. Koj
 59 III |           poznati ogleduh. Mislil si je da je grof jega zazval
 60 IV  |      juternice zgonit. Te sramote si vendar ne bomo dali napraviti,
 61 IV  |    pričenja. Prej ko se razideju, si še vzajemno besedu založiju,
 62 IV  |       časa spregovori Tona. ~"Kaj si Ti sdaj kaj misliš Janez!" ~"
 63 IV  |         Ti odkritosrčno rečem, ja si zmiraj mislim," – mu Janez
 64 IV  |          Grof ne bo odjenjal. Kar si enkrat v glavo vbije, je
 65 IV  |      enkrat v oblast priti. Izbij si te misli iz glave. – Glej
 66 IV  |           na razkrižje pota. Roke si podaje se razideta. ~Bolj
 67 IV  |      vstala. Urno gore v kuhinju, si jankicu rumenim pasom spodpasha
 68 IV  |          vedricu po vrvi v štepih si ogledvaje od ljubeznih sanjah
 69 IV  |           postoji, kakor da ne bi si upala š nji vodu stresti,
 70 IV  |         vznemirjena vpraša, – "da si uže tako rano tukaj! Juternice
 71 IV  |         Ti uže takaj postopaš? Ti si gotovo slabe sanje nocoj
 72 IV  |        strani nožiček. Okol neder si je umetno ovila rudeči svilnati
 73 IV  |           tje spremljal. Za robec si je pa v sredi vtaknula rožmarin-vejicu.
 74 IV  |          rožmarin-vejicu. Za vrat si je obesila zlatu blagoslovljenu
 75 IV  |          opravljena. Pa še zmiraj si tako zamišljen, skoro kakor,
 76 IV  |           da bi se žalostil. Kako si pa včera žvižgal i popeval
 77 IV  |         Tebe sanjala! – Al to kar si mi pri štepihu pravil od "
 78 IV  |           strašil. To da predvzel si je celi dan dobro na toga
 79 IV  |         ravnost v farnu crkev gre si v molitvi tolažbe iskat.
 80 IV  |          gre k sveti Ani, kjer su si fantje reč zadali, se danas
 81 IV  |         naravno! Celjski gizdelim si še srce prav ni vzel svoju
 82 IV  |           kaže, koliko veder vina si eden al drugi obeča, kakšnu
 83 IV  |           uzroka ni kakor to, kar si mi na potu pravil, bi moral
 84 IV  |          solncu zasuče. – "Da da! si uže to pravi! Si mar pozabil,
 85 IV  |           Da da! si uže to pravi! Si mar pozabil, kar sàm Ti
 86 IV  |           kakor služetom! Od sdaj si mi enakoroden, od sdaj si
 87 IV  |         si mi enakoroden, od sdaj si načelnikom teharske čete
 88 IV  |           Te še zmiraj tikam, ako si ravno danas za viteza vdarjen
 89 IV  |        Kamor god sàm išla, povsod si bil pri meni. – Al se še
 90 IV  |          viteza postavili! Nikada si ne bi bila mislila, da mi
 91 V   |         načelnikov povelja. Janez si zbere zmed njih deset naj
 92 V   |      hlapce sbere i odide. ~"Prav si govoril Janez" – mu Šimekov
 93 V   |    železje. Janez ju vpraša: "Kdo si, i kaj si zakrivil?" Al
 94 V   |         ju vpraša: "Kdo si, i kaj si zakrivil?" Al človečka podoba
 95 V   |       gnjusobnoga mrčesa, kterimi si je svoje nage ude le siromašno
 96 V   |           začne. – "Nate! – Morda si Ti, moj sin tukaj, morda
 97 V   |          Nate!" – Pri teh besedah si seže spod pashu. – "Po ti
 98 V   | pripeljeta, ga Janez vpraša: "Kdo si? Povej! I kaj si zakrivil,
 99 V   |     vpraša: "Kdo si? Povej! I kaj si zakrivil, da su Te vrgli
100 V   |        meni, kaj ne? – Ti moj sin si tukaj, s teboj morda tudi
101 V   |           Erman, ako še živiš, ki si me zakopal živoga v smrtnu
102 V   |          dragih i ljubljenih. Saj si Ti, ki Te sdaj za rokó držim
103 V   |        smrtna kosa ne pokosi; saj si Ti moj sin, kaj ne, da si!
104 V   |         si Ti moj sin, kaj ne, da si! 0 zakaj mi ni dano, da
105 V   |           Ne dvojim tedaj več, da si Ti me rešit prišel bez konca
106 V   |       konca dolgoga trpljenja, da si zares pri meni, moj edini
107 V   |         trgovini v jutrove dežele si je s časom neizmerno veliko
108 V   |          natovorjenih konj, ktere si bo pa sam izbral, za to
109 V   |         svojimi hlapci, pa ne, da si sámo pogojenih pedeset natovorjenih
110 V   |          da je vječen. Mislili su si pač, da mora uže veliki
111 V   |       prižla. Sin, ko je dorasel, si je izvolil duhovski stan.
112 V   |      enkrat se Ti zahvaljujem, da si me saj za zadnju uru ječe
113 V   |            dokler ne rečeš kdo da si! Take su naše povelja!" ~"
114 V   |     izvozljati? Molim Vas, Vi ste si mnogo sveta skusili dajte
115 V   |           v njem želja razodevala si srce svoje olajšati v maščevanji
116 V   |      kovarnomu grofu omaknuti, bi si ne mogel zmisliti! Vzemi
117 V   |          bo prej pomiril, prej ko si te sramôte krvjoj ne opere. ~
118 V   |          ne branim mu, i slobodno si morete namesto mene drugoga
119 V   |          pridružiti. – Mislil sàm si uže v duhu, kako čem svoju
120 V   |      matere, ne sestre ne ljubice si nisu upale svojih odgovarjati
121 V   |       sram bilo, da se je jokala, si obriše predprtom solzeni
122 V   |         sovražnikom i ukam v boju si zmage svest! Akoravno nam
123 V   |      sramôte delal, ne!" ~"Čigavi si pa?" – ga Janez vpraša,
124 V   |         moji zadnjici, i onda sàm si mislil: sdaj i nikada več. ~"
125 V   |           No! pa pojdi s nam kjer si uže zares tako silen, i
126 V   |           Al resobno Ti povem, da si ravno zrel, da Te kakšen
127 V   |           orožji su se vadili ter si na ta način dolgi čas kratili.
128 V   |          ceni prodajaven. "Ja sàm si ga izredil, ga hočem tedaj
129 V   |           janičarjev i spajev, da si reši Beligrad gotovoga pada. ~
130 V   |        dobrovoljno, saj vidiš, da si odcepljen od svojih, da
131 V   |         rahlo rane oveze; bandero si pa celo namesto srajce okol
132 V   |            da je v turskem šatoru si srdito oveze z ran strga. "
133 V   |          hitro k njem da mu brani si oveze odtrgati. Janez ga
134 VI  |    jegovomu svetcu!" – reče – "da si se enkrat sprebudil iz Tvoje
135 VI  |     ločiti, i ako sam prav vidil, si je celó solze iz očeh brisal,
136 VI  |         Sužen!" Vzdihne Janez ter si znoj iz vročega čela obriše. ~"
137 VI  |         obriše. ~"Da, da! Tudi Ti si sdaj jegovi sužen s menoj
138 VI  |           vred! Al hvali boga, da si, kjer Ti je uže suženstvo
139 VI  |           ta beseda?" ~"Moral sàm si ju zabilježiti, drugač bi
140 VI  |           edina beseda pomeni, da si ju Ti uže po svoje raztumačil
141 VI  |       Marjetica" s pristavkom, da si če to reč uže po svoje raztumačiti;
142 VI  |         na Vaših cekinih! Vzemite si ga i Vaše cekine!" Te besede
143 VI  |          dela opravljal, i krvavo si dlane žulil, sámo da bi
144 VI  |          barku gnali. Nič drugoga si ni v svojem sdajšnem položaju
145 VI  |        čez nekoliko časa vgovori, si solze iz očeh obrisaje, – "
146 VI  |       prodajal. Papežev sporočnik si tedaj kupi bogatu tursku
147 VI  |         zagrešila! – Pa odslužiti si hočem to pregrehu kolikor