Part

  1 Pred|       landtafeladelig." Pisal sàm v ti zadevi po dvapo trikrat
  2 Pred|         anakronizmov je v delcu, al ti vendar nisu tako debeli,
  3 I   |            Nisàm vedel zares, da si Ti še vzad zaosatala – ji Pengarjev
  4 I   |         kakor vidim, drago dete, si Ti še vrh svoje naloge, da
  5 I   |            prašaju – čigar misli bi Ti rada zvedla!" ~To neočakovano
  6 I   |             da bi odgovora čakali. "Ti molčiš" – čez nekaj časa
  7 I   |    vprašanje tako smotilo! – Gotovu Ti je to praznu vraž od četiri
  8 I   |           si se k nam namenila. Ako Ti morem s čim pomoči, le reči,
  9 I   |        pomoči, le reči, saj Veš, da Ti nič ne odrekam, ako je le
 10 I   |           tako za pridigu, kakor su ti! Ne da bi morda kaj čez
 11 I   |          reč presečeju dozvolim, da Ti Marjetica pri kuhariji malo
 12 I   |             gre v glavu, kako da si Ti danes tako smočena! Morda
 13 I   |          sosede Martnačke, daj, bom Ti ja napasel Tvoje kozice." ~
 14 I   |           Kaj? Le povej! Saj veš da Ti vse spolnujem, na čim le
 15 I   |          smehljaj posili. Obljubijm ti to storiti. Soseda Martnačka
 16 I   |     cepetala, od kterih je desno na ti levo na drugi strani prelaza
 17 I   |             grof Erman II. Živel. V ti službi se je kuharije izučila.
 18 I   |             Vprašam ga: "Janez! kaj ti je danas tako čisto marn
 19 I   |          hodiš se ljudeh izogibaje! Ti moraš biti al bolan – sàm
 20 I   |           Janez! – počakaj malo, ja Ti še imam kaj posebnoga povedati. –
 21 I   |              matere več nimaš, brat ti je vmrl, žlahta te tudi
 22 I   |        deklin v naši vasi, i gotovo ti ne bo nobena odrekla, saj
 23 I   |             očmi v tla gledal. – Ja ti bi pa vedla za kaj priličnu
 24 I   |             da ji ni blizo take. Da ti ne bi odrekla te od naprej
 25 I   |             sáma povedala, da se ji ti zmed vsih teharskih fantov
 26 I   |              Le tiho potrpi, dok da Ti vse povem. – Oba vsa za
 27 I   |           ja reč povzamem rekoč: Ja ti ju čem povedati. – ~"Za
 28 I   |           vse zveš kako je bilo. Ja ti ju čem povedati, – sàm djala –
 29 I   |            moraš obljubiti, da, ako ti ne bo po volji, dalje od
 30 I   |          morda ne boš mislil, da se ti lažem i bedake iz tebe delam. –
 31 I   |           naj velja kar hoče. ~"kaj ti je Janez – ga nenadoma vpraša
 32 I   |          naj bolji prijatelj – "kaj ti je, da si mi danas tako
 33 I   |           gremo pa koj žulit, morda Ti bo vino razpodilo kržele
 34 I   |             ognišču približa. ~"Kaj Ti je Janez" – ga Marjetica
 35 I   |            rekla spremenjen! Vsi su Ti tovarši k večernicami v
 36 I   |    večernicami v crkev odišli, sámo Ti si kakor vkamenjen nazad
 37 I   |      neizrekljivo neznano mi je!" ~"Ti čudno danas govoriš, zares,
 38 I   |            iz celoga srca." ~"Hvala Ti Marjetica za Tvoje milosrčno
 39 I   |         srce olajšaš, i bog ve, ako Ti ne morem morda še v pomoč
 40 I   |          svetu pomoči more, si sámo Ti Marjetica!" ~"Ja! Kako da
 41 I   |            samo i ravno ja?" ~"Sámo Ti!" ~"I Ti mi tako dolgo zakrivaš
 42 I   |          ravno ja?" ~"Sámo Ti!" ~"I Ti mi tako dolgo zakrivaš uzrok
 43 I   |     neusmilene i tako trdosrčne, da Ti morda ne bi pomoči htela.
 44 I   |             zares v moji zmožnosti, Ti čem pomoči." ~"V Tvoji celi
 45 I   |     odvažnim naglasom – "Marjetica! Ti me siliš, da Ti celo svoje
 46 I   |          Marjetica! Ti me siliš, da Ti celo svoje srce odkrijem,
 47 I   |        besedah je vse sadržano, kar Ti imam razodeti! Da Te ljubim,
 48 I   |        nadaljuje – "kaj ne, da tudi Ti mene ljubiš, da morda tudi
 49 I   |          mene ljubiš, da morda tudi Ti občutiš, kar ja občutujem. –
 50 I   |        občutiš, kar ja občutujem. – Ti molčiš! Daj, odgovor hočem
 51 I   | nesrečnejega. Strašneje je živeti v ti morivni nevednosti, kakor
 52 I   |           svojim nožem, ako se kada ti svoji zakletvi vzneverim." ~
 53 II  |          zabel se je bila skoro pri ti priliki vžgala, da ne bi
 54 II  |      tankoga zastran orožja!" ~"Naj Ti bode!" – se čuje od vseh
 55 II  |               akoravno se danas pri ti priložnosti ne prispodobi
 56 II  |             tudi samoga grofa ne! – Ti pa črna duša, ako nam dobrovoljno
 57 II  |       meniha spreoblečenoga poslal, Ti hoče pri mojem poštenju
 58 II  |          večem drhtjenju – "da bi v Ti meniški preopravi, kakor
 59 II  |             si sprosil prenočišče v ti hiši. Da bi dobro ogledal
 60 II  |             kolena objemaje, – "vse Ti dam, svoje celo posestvo,
 61 II  |             kakor stoji i leži, vse Ti dam, vse to sàm Ti prišel
 62 II  |              vse Ti dam, vse to sàm Ti prišel ponuditi, samo da
 63 II  |              morivec moje hčeri, se ti bo vsahnula zadnja vejica
 64 II  |             Ta Tvoj štimani grad se Ti naj razpade i razsuje kakor
 65 II  |             oni trdi ječni stolp se Ti naj razpoči od slemena do
 66 II  |             I to bojno dvorišče naj Ti v Tvoju i Tvojega reda sramotu
 67 II  | pripravljena, Drugoga, al kaj več o ti stvari nevem. Kar sàm pa
 68 II  |              Vi pa fantje i posebno Ti Janez, ki si ko Marjetični
 69 II  |          ženin, naj bolj vdeležen v ti reči, slušajte me, kar Vam
 70 II  |           grofa lotiš; ja bom enoga Ti Jaka boš pa to drugoga beriča
 71 II  |           se priliči, je li su tudi ti trije z njegovoga gnjezda." ~
 72 II  |         namen povedati, ki Vas je v ti neznani uri v taki nenavadni
 73 III |            vse zamore. On mi bo pri ti stvari naj več koristiti
 74 III |           je tudi Tvoja glava! Zato Ti ukažem, da me koj samoga
 75 III |            svojega sporočila, kakor Ti je naloženo, onda pa mirno
 76 III |         Tvoje zvijačnosti, ktera se Ti je do danas snoč prvikrat
 77 IV  |           spregovori Tona. ~"Kaj si Ti sdaj kaj misliš Janez!" ~"
 78 IV  |             kaj misliš Janez!" ~"Da Ti odkritosrčno rečem, ja si
 79 IV  |             zadeti. – Kjer sva sáma Ti čem nekaj povedati, kar
 80 IV  |             povedati, kar sàm čul o ti zadevi od dekle našega soseda.
 81 IV  |     govorjenje, da bi se tako kakor Ti naj bolj za našega načelnika
 82 IV  |           od nekada sàm hrepenel po ti česti; vidil sàm se uže
 83 IV  |          tako hitro zapazilo. ~"Kaj Ti je Janez?" – ga malo vznemirjena
 84 IV  |          danica se še ni otrnula, i Ti uže takaj postopaš? Ti si
 85 IV  |            i Ti uže takaj postopaš? Ti si gotovo slabe sanje nocoj
 86 IV  |            sanje nocoj sanjal! ~"Al Ti ni morda ljubo, moja draga,
 87 IV  |            morda kaj vznemiruje, da Ti pokoja, da Ti spati ne da!
 88 IV  |        vznemiruje, da Ti pokoja, da Ti spati ne da! Povej mi kaj
 89 IV  |            ne da! Povej mi kaj srce Ti teži?" ~"Nekaj priti med
 90 IV  |             ko ga zapaziju – "da se Ti še pri belem danu kaj ne
 91 IV  |             i za najinu sreču!" Pri ti priložnosti se je Janezu
 92 IV  |           daš!" ~"Meni je draga, da Ti po pravici povem," – odvrati
 93 IV  |            i veselja poskakvati, da Ti je ta čest določena! – Ti
 94 IV  |           Ti je ta čest določena! – Ti se mi boš tako dolgo žalostil," –
 95 IV  |       gotovo najdemo. Zdravo Janez! Ti Marjetica nam pa donesi
 96 IV  |             Si mar pozabil, kar sàm Ti snoč rekel, da se za prihodnje
 97 IV  |      prihodnje varuj naše pesti, da Ti slaba sapa pela bo, ako
 98 IV  |           pleča odari rekoč: "Bolje Ti je biti vitezem, kakor služetom!
 99 IV  |           enakoredni!" ~Veselje nad ti neočakovani grofovi dobroti
100 IV  |            še kaj spomneš, kako sàm Ti pri zibkanju pesmice popevala;
101 IV  |          pesmice popevala; kako sàm Ti stare pripovedke pripovedvala,
102 IV  |         postajam. – Ako mi dozvoliš Ti kaj prerokvati, Ti sreču
103 IV  |         dozvoliš Ti kaj prerokvati, Ti sreču prerokvujem v Tvojem
104 V   |        Šimekovoga Toneta, i krene s ti četici proti Bežigradu. ~
105 V   |          začne. – "Nate! – Morda si Ti, moj sin tukaj, morda se
106 V   |           si seže spod pashu. – "Po ti svetinici me bote spo znali.
107 V   |          ste Vi pri meni, kaj ne? – Ti moj sin si tukaj, s teboj
108 V   |         dragih i ljubljenih. Saj si Ti, ki Te sdaj za rokó držim
109 V   |       smrtna kosa ne pokosi; saj si Ti moj sin, kaj ne, da si!
110 V   |           edini! nobene druge dote, Ti nimam zapustiti, razun strašnoga
111 V   |         nobenoga drugoga premoženja Ti nimam ostaviti, kakor edinu
112 V   |             tistu svetinicu, ki sàm Ti ju poprej izročil. Tvoja
113 V   |             dvojim tedaj več, da si Ti me rešit prišel bez konca
114 V   |         izbral, za to prepustiti. S ti, akoravno sila trdi pogodbi
115 V   |            mi bili zamrežili! Hvala Ti Vsegamogočni! Nezapopadljivi
116 V   |          sin, s bogom! Še enkrat se Ti zahvaljujem, da si me saj
117 V   |           bodi bogaboječ i ne bo se Ti treba bati mogočnih i jihovih
118 V   |       srdito zvan oglasi – "drugoga Ti ne velevam!" ~"Prej ne,
119 V   |        vpraša – "kaj mi je početi v ti zadregi? Kako bi se dal,
120 V   |         skrivnem zgrabila. Svetujem Ti tedaj, dragi moj dobrotnik
121 V   |       dobrotnik i rešitelj, da je v ti zadregi za Te naj bolje,
122 V   |     pričakoval srečnoga razpletka v ti zadregi! – ~Nazadnje vendar
123 V   |            turski Beligrad vdariti. Ti vojski se hočem pridružiti. –
124 V   |           ostalim maščeval. Kar smo Ti prisegli, smo Ti zaprisegli
125 V   |            Kar smo Ti prisegli, smo Ti zaprisegli na veke, samo
126 V   |            izgovarja. – "Kako hočeš Ti nježna devica s nam v železni
127 V   |             more biti! Glej, oče su Ti uže ostareli, od dana do
128 V   |             do dana bolj hrepaju, i Ti jih hočeš zapustiti, jih
129 V   |            jih samih doma ostaviti! Ti edino dete, edina nada,
130 V   |        edina podpora svojega očeta, Ti namiravaš takšnim početjem
131 V   |        druga misel na um prišla, to ti bilo težko razsoditi. Naenkrat
132 V   |         privoli Janez. –"Al resobno Ti povem, da si ravno zrel,
133 V   |        obrita glava odleti – al pri ti priči se mu meč v roki zlomi – –
134 V   |             odcepljen od svojih, da Ti od nobene strani ni pomoči.
135 V   |       nobene strani ni pomoči. Smrt Ti je gotova ako se nam še
136 VI  |            sèm v Ištambol prenesti. Ti se ve da od vsega toga nič
137 VI  |         čela obriše. ~"Da, da! Tudi Ti si sdaj jegovi sužen s menoj
138 VI  |             hvali boga, da si, kjer Ti je uže suženstvo odločeno,
139 VI  |             beseda pomeni, da si ju Ti uže po svoje raztumačil
140 VI  |       razgovor povzame. ~"Kakor sàm Ti uže rekel, kak hitro da
141 VI  |          uže rekel, kak hitro da se Ti rane popolnoma zaceliju,
142 VI  |          rane popolnoma zaceliju, i Ti bez škode za svoje zdravlje
143 VI  |         mesec dana trebuješ, dok se Ti opet poprejšnje moči povratiju.
144 VI  |          rane ovezal; od kod drugač ti falati ženske srajce, v
145 VI  |         hiše od soseda do soseda, s ti novici. Nobeden ji ni hotel