Part

  1 Pred|           delcu, al ti vendar nisu tako debeli, da bi motili. ~Zadnjič
  2 I   |       skrbi, veliko težav, kjer su tako zamišljeni, sámi v sebe
  3 I   |            zamišljeni, sámi v sebe tako zadubljeni. Klobuk potegneju
  4 I   |          mekove mladike, obraza pa tako krasnoga, da je na daleko
  5 I   |            V celem njenem bitju je tako rekši kipelo življenje! –
  6 I   |     krasôta. I oči! o oči je imela tako milomodre, tako krotke i
  7 I   |           je imela tako milomodre, tako krotke i vendar tudi tako
  8 I   |          tako krotke i vendar tudi tako bistre, da gorje mu za srčni
  9 I   |       težnje. Pa vendar Marjetca – tako ji je ime bilo – daj povej
 10 I   |            Te je to moje vprašanje tako smotilo! – Gotovu Ti je
 11 I   |          Martnačka pozdravi. – Kaj tako pozno iz polja! Zato se
 12 I   |          iz polja! Zato se pa tudi tako odlikuje Vaša kuruza od
 13 I   |        veste, da kuham vsako leto, tako kakor na juteršni dan za
 14 I   |            takih imeli, da bi bili tako za pridigu, kakor su ti!
 15 I   |         celu uru, i morebit še več tako v enu mer klepetala, da
 16 I   |           bi bili Pengarjev oče se tako rekoč, siloj vsilili v njeni
 17 I   |          svoje uzroke imeti, da su tako vestno na svojega edinca
 18 I   |         glavu, kako da si Ti danes tako smočena! Morda ne bodeš
 19 I   |        navadni svoji jezižnosti ji tako revno nekaj pripovedvati,
 20 I   |             Janez! kaj ti je danas tako čisto marn vzelo? Drugač
 21 I   |       prvoga je tajil. Al to vsaki tako dela, kter je še nedolžne
 22 I   |          nedolžne krvi, kjer ga je tako rekoč sram se razodeti.
 23 I   |          prav zanašati ne moreš, i tako bo s časom še vse v nemar
 24 I   |             Zato, Marjetica, se le tako delaj, kakor da ne bi nič
 25 I   |          kaj ti je, da si mi danas tako nenavadno mlačno razpoložen?
 26 I   |   Marjetica vgovori – "da si danas tako zamišljen, skoro bi rekla
 27 I   |         Nemoj, nemoj, dragi Janez, tako zdihavati" – ga Marjetica
 28 I   |           mi odkrito-srčno, kaj Te tako nesmileno stiska okoli srcá?
 29 I   |                Sámo Ti!" ~"I Ti mi tako dolgo zakrivaš uzrok svojih
 30 I   |        bolečin? Kaj me morda meniš tako neusmilene i tako trdosrčne,
 31 I   |            meniš tako neusmilene i tako trdosrčne, da Ti morda ne
 32 I   |            težavno, mi je pri Tebi tako nepopisljivo dobro i lahko!
 33 I   |            i da se srečnoga ceniju tako vrloga človeka za zeta dobiti.
 34 II  |          onoga fantiča zagledale i tako skoro vsaku jed napčno nanašale,
 35 II  |       donesti, skoro kaj drugoga – tako su si uzroke domišljivale,
 36 II  |           miz tekla! Brave je bila tako rumene, kakor da bi bilo
 37 II  |             Komaj da k sapi pride, tako mu je strah prsi stiskal. ~"
 38 II  |     ponoviju. Pengarjevih je pa to tako strašno v srce dirnulo,
 39 II  |             Uže dolgo nisam vlovil tako jedrne srnice!" – je nek
 40 II  |       posmehljajem – "uže dolgo ne tako srečen na lovu bil, kakor
 41 II  |           enu prošnju ispolniš!" – Tako je še dalje govoril i prosil
 42 II  |            sprevržeju. "S Teboj" – tako je nek djal, da se je votlo
 43 II  |         Stara Martnačka se je bila tako vtogotila nad lažnivim menihom,
 44 II  |         tanko razodeti, sámo najte tako siliti." Janez odjenja. "
 45 II  |           znotraj duri odklenul, i tako bi onda vsi četiri v Marjetičnu
 46 II  |     razodonjem zaslužil, da Te koj tako kratko puščamo dalje iti
 47 II  |           su uže postajali, da jim tako dolgo noče ptič v mrežu.
 48 II  |             Ne vem, al se mi je le tako dozdevalo, al je res tam
 49 II  |            gače opalo, kjer sta se tako vstrašil toga kozolca. Veter
 50 II  |            nocoj izpeljati, ako ne tako, pa tako, ako ne s dobrim,
 51 II  |         izpeljati, ako ne tako, pa tako, ako ne s dobrim, pa s hudim.
 52 II  |          svoje borne pesti, ter ga tako nemilo strese, da su se
 53 II  |            al moj nož Te predere." Tako ga nasili. ~Grof Urh, kteri
 54 II  |          je še to besedu zgovoril, tako nemilo ga je Janezeva pest
 55 II  |           bil mogel včiniti! Ravno tako sta bila tudi grofova beriča
 56 II  |         Vas ne dotakne, kjer bi se tako le omadežila. ~"Kdo si,
 57 II  |            Kdo si, ki se predrzneš tako smelo s menoj s svojim gospodarjem
 58 II  |            most zasukati. To ga je tako vmečilo kakor vročina vmeči
 59 II  |          med Vašim narodom, ki uže tako njevoljno godrnja proti
 60 III |          za življenje odmerjenoga, tako je bil zamišljen, i kakor
 61 III |           smeji, i še zmiraj bolj, tako da še celo grofovi resnobno-grenki
 62 III |      prekleti, ako bo to do večera tako napredovalo." ~Pri teh besedah
 63 III |            zadrmlje. Pol ure še ni tako dremal, kar ga sdrami dobro
 64 III |       Kristusovo na veke vekov!" – tako pozdravi poslanec grofa
 65 III |         Vam smem to pismo vročiti. Tako se glasiju moje naročila,
 66 III |          pa vedil, da ste mi danas tako ljuto napičeni, bil bi gotova
 67 III |        grof prisiljeno nasmiji. – "Tako ošabno uže dolgo nisam nobenoga
 68 III |            Frideriku IV. preklel – tako jo pismo govorilo. ~Strašno
 69 IV  |            ponočnem deklečjem lovu tako srečno pri Turkovem mlinu
 70 IV  |             Nezamirite, da smo Vas tako dolgo zadrževali. Lahko
 71 IV  |           ta veliki med nji udari. Tako milo se je po okolici razlegalo,
 72 IV  |         bil pognul i molil bi bil, tako ganljivo, tako mehko su
 73 IV  |       molil bi bil, tako ganljivo, tako mehko su ju znali fantje
 74 IV  |      skupčini govorjenje, da bi se tako kakor Ti naj bolj za našega
 75 IV  |       kličeju, ga zmirjaje, kaj da tako dolgo spi, da mu uže solnce
 76 IV  | nezaljubljeno oko gotovo nebi bilo tako hitro zapazilo. ~"Kaj Ti
 77 IV  |   vznemirjena vpraša, – "da si uže tako rano tukaj! Juternice je
 78 IV  |       ljubo, moja draga, da me uže tako rano vidiš?" ~"Kako moreš
 79 IV  |        beseda! Povej, ne puščaj me tako dolgo v nevednosti. Nikada
 80 IV  |    pustinja!" – Pri teh besedah ga tako milo i zvesto v oči pogleda,
 81 IV  |       čakal. Glej zato sàm pa tudi tako neredno opravljena. Pa še
 82 IV  |        opravljena. Pa še zmiraj si tako zamišljen, skoro kakor,
 83 IV  |             ga nisu vaščani vidili tako pobožnoga. ~Dolgon je na
 84 IV  |           je začudena i ganjena ga tako pobožnoga vidila, akoravno
 85 IV  |            ga čaka." ~"Pa uže opet tako blodiš! Nevem kaj bi storila,
 86 IV  |           določena! – Ti se mi boš tako dolgo žalostil," – doda
 87 IV  |             Skoro, da ne probledi, tako sta ga jeza i nejevoljnost
 88 IV  |       rekoč: "Pisegam ter prisežen tako mi bog pomozi!" – Celi narod
 89 IV  |          novo bandero v roko daju. Tako oborožjen se sdaj k narodu
 90 IV  |         kjer su moje ljube Teharje tako rekoč prvi steber moje rodbine;
 91 IV  |          to sreču doživeti, ko uže tako rahla i hrepava postajam. –
 92 IV  |      odnesli, drugač ne bi bilo še tako hitro konec govorjenja. ~
 93 IV  |           ji je koj na prvi pogled tako dopadel, da ni ne očesa
 94 V   |      jetnike." – Vikši berič se je tako prestrašil nad tem po svoji
 95 V   |        beričiti – toga ne znamo. ~"Tako je prav fantje! Sdaj me
 96 V   |           nesti, kjer je vidil, da tako ni nič š njim opraviti.
 97 V   |       jegovoga posestva polastiti. Tako sta ječu za ječi preiskavala.
 98 V   |          prime starčeka za rokó. ~"Tako, tako, moj sin!" starček
 99 V   |          starčeka za rokó. ~"Tako, tako, moj sin!" starček vidljivo
100 V   |         opet prične. – "Mati Tvoja tako več ne živiju, kaj ne, da
101 V   |      enakih je rod celjskih grofov tako obogatel, da je celó kralje
102 V   |          Benetkah vsled te nesreče tako osiromašila, da je nazadnje
103 V   |           Janez mirno vpraša – "Ki tako tolovajsko tolče po vratah?" ~"
104 V   |         Pasja duša! Kdo Te je učil tako govoriti s svojim gospodarjem!
105 V   |          spred seboj podira; ravno tako se zalete fantje na beričku
106 V   |  dvoriščino ozidje naslanjal, i se tako Janezu branil. Janezu ni
107 V   |      Rimski papež je razpisati dal tako imenovanu križarsku vojsku
108 V   |         prsnih ran i bojnih brazd! Tako sam ja obračal – al bog
109 V   |              Idi v boj, kjer osoda tako hoče! Al znaj, da Te raji
110 V   |            s nam kjer si uže zares tako silen, i zares tako močan." –
111 V   |          zares tako silen, i zares tako močan." – privoli Janez. –"
112 V   |           Kako bi pa tudi graf Urh tako mogočen bil, da ne bi imel
113 V   |    Mlinarjev Janez je bil odsihmal tako rekši, jegova desna roka. ~
114 V   |         križari vtaborili, i sicer tako, da su Turke v gradu od
115 V   |   krviprelivanja. Al Turki su bili tako s vsim dobro založeni i
116 V   |           njevoljna i sita postala tako dolgočasnoga oblegovanja
117 V   |        hudo stiska. Razsrdil se je tako nad tom, da su se mu jeznomu
118 V   |           ter celi križarski tabor tako na debelo obda, da ni bilo
119 V   |             To psovanje je križare tako razsrdilo, da su uže komaj
120 V   |      bojničke lukavnosti! Čakal je tako dolgo miren v svoji postaji,
121 V   |        pomnili nisu. Vojski ste se tako sprijele i ena v drugu zagrizile,
122 V   |        globočinu nazaj pogrezne, – tako je križarska vojska privrela
123 V   |        reže, vse korenine raztrga; tako je Mlinarjev Janez brazdu
124 V   |           oba eden drugoga snedla; tako se ni vojska vojski vdala,
125 V   |            je le zguba tolike krvi tako oslabéla. Arabčanov služe
126 VI  |          Kakor su ponoči privreli, tako su tudi po noči peté pobrali,
127 VI  |           mu je po njegovem mnenju tako živo sanjalo, da su falati
128 VI  |             Tvoji tovarš, ki Te je tako junačko branil pod Beligradom
129 VI  |          skoro nisam vidil človeka tako žalostnoga kakor jega, ko
130 VI  |      gotovo od ene matere biti, ki tako neizrečeno eden drugoga
131 VI  |         ljubeznivost, kteroj mu je tako skrbno i rahlo, kakor le
132 VI  |     poteptom igraječih se detičev. Tako je tudi Janez sdaj mislil,
133 VI  |           Janez ga ni koj zapazil, tako je bil v svoje molitvice
134 VI  |           se mu je do njih rešitve tako vžgalo, da je dal koj razglas
135 VI  |       ljubezen i podporu. Vsaku še tako majhnu želju jim hočem izpolnivati,
136 VI  |           je bil, da se prepiravca tako vžgeta, da golimi meči se
137 VI  |            ranjen na tla zgrudi, i tako pod meči nevsmiljenih sovražnikov
138 VI  |    boljšega imeli! Cela priroda je tako rekši prazenski obraz imela.
139 VI  |            ali prične, ali sklepa. Tako je tudi sdaj pri Pengarjevih
140 VI  |          od suženstva i rešenja. I tako se je ta pripovest od deda