Part

  1 Pred|        dotično mesto v Gradec, al vse zastonj, odgovora še sdaj
  2 I   |  prevdarjal poprej, se ogledal na vse strani, druge spametneje
  3 I   |      skuhati nezna. S eno besedo, vse imam uže v redu, samo vode
  4 I   |           Le povej! Saj veš da Ti vse spolnujem, na čim le veselje
  5 I   |       ženka bila. Vedla je zmiraj vse, kar se je v vasi godilo,
  6 I   |         povedala; – pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog
  7 I   |       daja. Tudi od rodbine ji je vse pozmrlo. Naj bolj je pa
  8 I   |           pot napeljala. Saj meni vse pove, kar le na srcu ima;
  9 I   |       moreš, i tako bo s časom še vse v nemar šlo. Tebi je treba
 10 I   |            pridna je, delavna je, vse čednosti ima, ktere deklinu
 11 I   |         Le tiho potrpi, dok da Ti vse povem. – Oba vsa za enčas
 12 I   |       umiri se, Marjetica, dok da vse zveš kako je bilo. Ja ti
 13 I   |         tem pridete k sveti Ani. ~Vse je uže bilo živo, vse je
 14 I   |             Vse je uže bilo živo, vse je mrgolelo od romarjev, –
 15 I   |     ljubim! V teh treh besedah je vse sadržano, kar Ti imam razodeti!
 16 I   |       sklelo i peklo, mi pri Tebi vse bolečine zgubi. Bez Tvoje
 17 I   |     besedu vzameju, rekši, da uže vse veju, na Martnačku kazaje,
 18 II  |            Skoro sape nima zadost vse naenkrat povedati. Brže
 19 II  |           od poldana, al zastonj, vse je užo bilo mrtvo. Hitro
 20 II  |           pokrivati i vslednič je vse šlo v redu kakor na kolovratu,
 21 II  |         celó spred hišu pride, je vse iz kuhinje privrelo kakor
 22 II  |     društvo malo za posluh prosi. Vse vtihne, pričakvaje kakšne
 23 II  |     postavi, –tudi menih svojega. Vse je tiho, da bi se bila igla
 24 II  |           mirno poslopje ostavi." Vse ostane tiho, eden čaka na
 25 II  |           kod Vas bilo!" – Meniha vse barve sprehajaju od jada
 26 II  |         Bled ko stena jim obljubi vse od konca do kraja razode
 27 II  |         hiši. Da bi dobro ogledal vse izbe, posebno pa, da bi –
 28 II  |           se tresli. ~"Sdaj mi je vse jasno" – začneju slabim
 29 II  |        jegove kolena objemaje, – "vse Ti dam, svoje celo posestvo,
 30 II  |         dam, svoje celo posestvo, vse svoje njive, travnike, nograde
 31 II  |     poslopje, kakor stoji i leži, vse Ti dam, vse to sàm Ti prišel
 32 II  |         stoji i leži, vse Ti dam, vse to sàm Ti prišel ponuditi,
 33 II  |           na te paziti hočem. – ~"Vse zastonj" – začneju dalje
 34 II  |     začneju dalje pripovedvati – "vse zastonj su bile Zagorčeve
 35 II  |        Zagorčeve prošnje, zastonj vse grenke solze, ki su mu čez
 36 II  |    zastonj jegova darila, zastonj vse jegove po nudbe. – "Išči
 37 II  |          menih brže odgovor da – "Vse Vam hoču na tanko razodeti,
 38 II  |         Kar sàm pa vedel, sàm Vam vse povedal. Zatoraj Vas prosim
 39 II  |      Turkov mlin. ~V mlinu je uže vse spalo, nobene luči ni bilo
 40 II  |           mirno i tiho zadržati. ~Vse je bilo kakor v grobu; le
 41 II  |         Na Tonetovo pretenje opet vse vtihne, kakor da žive duše
 42 II  |          ni bilo od vetra, saj je vse mirno, še listek na jagnetu
 43 II  |          to prava!" – ~"Vidim, da vse veste, da Vam je vse znano. –––"
 44 II  |           da vse veste, da Vam je vse znano. –––" Vidljivo pobitim
 45 II  |        mojega imena, na čim mi je vse ležeče. – Ako pa ja ne ostanem
 46 II  |         Strašno mu je ta dogodjaj vse moči polomil, ter ga morda
 47 III |      grada, ko je še v njem skoro vse leno v mehkih blazinah ležalo.
 48 III |       kipeti i se dvigati začela. Vse je še bilo tiho i mirno
 49 III |           odbila ura uže šest, al vse je še v njem kakor izvmrlo,
 50 III |          edni sami izbici ni bilo vse pri gmahu. Brlela je še
 51 III |        vižtnosti zadostilo. Al to vse lepo počasih, da hrupa i
 52 III |            Zlatom se današnje dni vse zamore. On mi bo pri ti
 53 III |           bi me vrag danas jašil; vse kar pogledam se mi prav
 54 III |    letanije i vigilije i kakor se vse to pravi; za ta posel imam
 55 III |          v Bežigrad odpeljajte!" ~Vse prošnje, vse zaklinjanje
 56 III |        odpeljajte!" ~Vse prošnje, vse zaklinjanje je bilo zastonj!
 57 III |          se rešil toga sporočila, vse je bilo zastonj! Urhovo
 58 III |           vrabče pazi. Grof mu je vse naprej vlekel, koliko da
 59 IV  |     očakovali. Mlinarjev Janez je vse do naj manje stvari pripovedal
 60 IV  |          travnikih. Po vasi je še vse spalo. Skoro se iz visoke
 61 IV  |    odzgonenju nabijeju štuke i na vse četiri strani pokneju, ljudje
 62 IV  |         na plemski stol, i mi čez vse to molčati moramo, kakor
 63 IV  |      misli mi srce težé." ~"To je vse prazni strah" – mu Tone
 64 IV  |         rudečimi očmi. Počasih se vse oživi po celem pohištvu,
 65 IV  |          oživi po celem pohištvu, vse se začne gibati, kakor v
 66 IV  | pripeljala. Na Marjetični krič je vse iz hiše privrelo, i smeha
 67 IV  |         mi to!" ~Janez ji je sdaj vse povedal, kar je zavolj volitve
 68 IV  |          od Toneta zvedel, ter ji vse nevarnosti spredočil, ki
 69 IV  |       gosto nabrane tolste jagode vse je bilo kakor pri snočnem.
 70 IV  |         celjskem trga sprehajala. Vse je za njima gledalo, vsakomu
 71 IV  |          uže sila veliko nabralo. Vse je mezgolele romarjev. Za
 72 IV  |             Janez se je nalašč na vse strani po beračih oziral,
 73 IV  |   pohištvo i živinu paziti, danas vse dobro zapirati, kjer je
 74 IV  |      kakšnoga djanja da je. Ko je vse spregledal i vsakomu svoj
 75 IV  |          su Šentjurčani. Tukaj je vse drugač borni Šentjurčan
 76 IV  |           okljub vsakomu dekletu. Vse je htela sáma storiti, sdaj
 77 IV  |         vganjaju. Janez je Tonetu vse razodel zastran berača.
 78 IV  |          dol napajati, su v vasi. Vse je uže bilo naredno. Na
 79 IV  |       bljižnjih gričah je pa bilo vse belo žen i dekličev. Celó
 80 IV  |      srebrom okovani bivolov rog. Vse vtihne, pričakvaje kaj bo
 81 IV  |          prijatelj, al sovražnik, vse eno, Vsaki zmed Vas ga ima
 82 IV  |  tabljicah eno isto ime stalo, su vse na enu stran prišle. ~Vse
 83 IV  |         vse na enu stran prišle. ~Vse je bilo tiho kakor v crkvi. ~
 84 IV  |             Slava mu! Slava! – je vse ljudstvo vikalo i jezero
 85 IV  |        kakor po vzburkanem morju. Vse se je gnetilo, vse se je
 86 IV  |         morju. Vse se je gnetilo, vse se je ogledavalo, od ktere
 87 IV  |          glasonoša v rog zatrobi. Vse se je vrnulo viditi i slišati,
 88 IV  |    rodbine; sàm se odločil Vas za vse to nadariti. – Lepši prilike
 89 IV  |        dobroti je bilo seskončno. Vse je radosti poskakvalo, se
 90 IV  |          med narodom okol nosiju. Vse se je k njim sililo, vse
 91 IV  |          Vse se je k njim sililo, vse ga je pozdravljalo, vse
 92 IV  |           vse ga je pozdravljalo, vse mu čestitovalo! Posebno
 93 IV  |          i bližnji i dalnji bôtri vse mu je roke podajalo, vse
 94 IV  |          vse mu je roke podajalo, vse je htelo š njim govoriti.
 95 IV  |          su ga nalašč tam čakali. Vse je mogel povedati, kar se
 96 IV  |         grad se vrativši je grofu vse povedal kar je vidil i čul
 97 V   |            Nastopil je delavnik i vse je opet zapadlo v vsakdanje
 98 V   |     poljice – čisto kako da bi mu vse eno bilo, ali gre v gojzd
 99 V   |    ponavlja Janez svoje besede al vse zastonj – človečka podoba
100 V   |    spoznali, še gluh. – – – Groza vse pričejoče obide viditi takoga
101 V   |           celem životu se tresti. Vse svoje moči napenja, samo,
102 V   |        slobodno življenje miri, – vse je bilo le noč, grozna noč!" –
103 V   |           konj je komaj zadostilo vse blago nesti. Ta čas še ni
104 V   |      Dunajem za vožnju pripravne, vse blago se je le po tovorih
105 V   |          v ječi. Duhoven mu začne vse natanko razkladati, da je
106 V   |          to zgodilo?" ~Duhoven mu vse od začetka razodene; kako
107 V   |          jegovi podložni odvezani vse pokornosti, vsih dolžnost,
108 V   |           duša na vekomaj! ~"I to vse sdaj tudi, na našega grofa
109 V   |         na našega grofa spada!" ~"Vse!" ~V tem se zasliši močno
110 V   |      Odprite brže, drugač Vas dam vse poredom na kolce nabiti!" –
111 V   |      odtrga i v dolinu dol dereča vse spred seboj podira; ravno
112 V   |          okol Janezevih kolen, su vse oslobodili. Nazadnje še
113 V   |         saj za toliko časa, da se vse to malo pozabi. Tudi ja
114 V   |          je mila Marjetica na um. Vse svoje srčne težave menihu
115 V   |       pridši, zatrobi v svoj rog. Vse otihne. "Teharčanje!" –
116 V   |          ljubljenoga načelnika; i vse pregovarjanje Janezevo je
117 V   |          ljubezni spomin pripele. Vse je uže bilo naredno za odhod. ~"
118 V   |         su svojimi čilimi konjiči vse zapreke preskakali. Bilo
119 V   |           še enkrat lepo pozdravi vse vaščane. Posebno pa moju
120 V   |      trdneja od turske čepinje!" ~Vse je skoz svoje govorjenja
121 V   |        kada v celini brazdu reže, vse korenine raztrga; tako je
122 VI  |           i svojega načelnika! Al vse zastonj! – Vedno nove i
123 VI  |        Beligrad pada rešiti, – al vse zastonj! Krstjani su stali
124 VI  |         mraka; al zastonj je bilo vse jihovo iskanje! Zelenka
125 VI  |        raztumačiti; od kod drugač vse to, kakor od – Marjetice! –
126 VI  |       Arabčan reče, da je; ter mu vse pové, kako da je do njega
127 VI  |        prodan, i da mora koj, bez vse pomude, na drugu barku,
128 VI  |        danas, bog ve kam, odrine. Vse jegovo upanje, Marjeticu
129 VI  |         pleve puhne. Proč su bile vse jegove sladke sanjarije
130 VI  |    povratka v domovinu, od sreče! Vse je bilo proč! Vse je zginulo
131 VI  |          sreče! Vse je bilo proč! Vse je zginulo kakor čarobne
132 VI  |          sužnjev na nji, da se je vse trlo. Al kdo drugi zmed
133 VI  |           pozove barkini vlastnik vse sužnje na krov. Janez se
134 VI  |         hrum i štrepost na krovu, vse je kričelo, "Čuješ Marjetica!
135 VI  |         odkupljenje iz suženstva. Vse se je zahvalnosti razjokavalo! ~
136 VI  |          da je dal koj razglas na vse krstjanske narode razpisati,
137 VI  |         prav odkupljenih sužnjev. Vse je uže bilo naredno, da
138 VI  |         slavehlepnoga Celjana čez vse črtela, se grof kmal vês
139 VI  |        vzame. ~Natanko se je sdaj vse izpolnilo, kar je kmetič