Part

  1 I  |      Celja. Težaki su se vračali iz polj, ter petjem napolnivali
  2 I  |          s temi besedami prihiti iz kolovoza – "kaj me ne bodeti
  3 I  |      svoje kozice, ki ste mi jih iz Šentjurskoga sejma pripeljali.
  4 I  |       pozdravi. – Kaj tako pozno iz polja! Zato se pa tudi tako
  5 I  |          zavolj njene jezičnosti iz grada odpravili se je sama
  6 I  |          sám od sebe veže rezati iz tratine. Zapazila sàm koj,
  7 I  |          bi res bilo – mu besedu iz ust uzamem – ko mi je ona
  8 I  |          da se ti lažem i bedake iz tebe delam. – Sdaj sàm mu
  9 I  |     prišle. Tukaj delaju ognišča iz tratnih vež pod debelo-senčnatimi
 10 I  |       škorni, ter nizki klobuček iz zajčne klobučevine na levoj
 11 I  |     kakor sivi sokol, kada gleda iz svoje strme skale v dolinu
 12 I  |      cesarjem in ne pod papežem. Iz nožnic jegovih se mu je
 13 I  |         bo vino razpodilo kržele iz Tvojih možgan." ~Janez od
 14 I  |      Kakor da bi se bil naenkrat iz sanj probudil, naglo Janez
 15 I  |          nekoliko časa se zdrami iz svojih zamišlij ter se neloté
 16 I  |          besedi; al obžalujem Te iz celoga srca." ~"Hvala Ti
 17 I  |     plahim očakivanjem, kaj hoče iz vsega toga biti. Ni mu bilo
 18 II |         spred hišu pride, je vse iz kuhinje privrelo kakor mravlinci
 19 II |         privrelo kakor mravlinci iz mravlišča, kada predrzna
 20 II |           Vsakomu se radovednost iz očeh bere, kaj nek Tona
 21 II |         mu na enkrat obadva noža iz opasa zdrgne. Vsi ostrmiju. "
 22 II |        kar je Zagorčevu Frančiku iz Košnice siloj odnesel v
 23 II |          i s zajnkami se odpravi iz svojega grada i s celi trumi
 24 II |    debeleju ravno odojenu telícu iz hjeva vzame. Zadnjič še
 25 II |       Zadnjič še gre v hišu, ter iz škrinje poišče trideset
 26 II |        španski vitez uže trikrat iz sedla zvrnul. Šele ko igre
 27 II |         svetile, kakor du bi jih iz jekla kresal, je ravno naj
 28 II |       fantje, v sredi s menihom, iz Pengarjeve hiše stopiju.
 29 II |     nakupičenimi oblaki obložen, iz kterih se je včasih zabliskavalo
 30 II |      meniške plajše zaviti možje iz gojzda v mesečinu. ~"Su
 31 II |  odvratiti. I zares su oni trije iz gojzda stopivši možje malo
 32 II |  službeniki božji, ki se vračamo iz Celja v Zajčni samostan!" ~"
 33 II |         Koj si poravnam kosu, no iz črtala sulcu skujem; i viditi
 34 III|     metulj ni sesal tvojega medu iz tvojih neder! Onda te čem
 35 III|        Megla je svoje zagrinjalo iz doline odtegnula. Mično
 36 III| odtegnula. Mično je bilo gledati iz gradske višine dolj v celjsko
 37 III|   sbudilo to milo petje zgonenja iz njegovih trmastih misel.
 38 III|    grofovih težkih stopajev, ter iz svoje ležnice gledat prišla,
 39 III|     besedah si strgne svoju kutu iz sebe. Leno i vtrudeno se
 40 III|        ga sdrami dobro znani rog iz naj vikšega stolpa trojnimi
 41 III|       teh besedah poslancu pismo iz rok zdrgnuti. ~"Stojte grof!" –
 42 III|         ga začne leno odpirati i iz zvunajnih zamotkov izmotavati.
 43 III| neprenehoma naj strašneje kletve iz njegovih nečistih ust zrak
 44 III|        ogerskoga kraljeviča caru iz pesti zvil. – Neizmerni
 45 III|         Da bi car sámo pomislil, iz kolikih nadleg, iz kolikih
 46 III|     pomislil, iz kolikih nadleg, iz kolikih zapletkov sam ga
 47 III|           se opet poravna v kotu iz svojega skrčenoga položaja. – "
 48 IV |        je še vse spalo. Skoro se iz visoke line sveteanskoga
 49 IV |         priti. Izbij si te misli iz glave. – Glej ja čisto kaj
 50 IV |        rokove sije. Kmal prileze iz svojega gnezda, s kodrastimi
 51 IV |      glas zakriči. Pa ko se hoče iz roke izviti, – glej stoji
 52 IV |        Na Marjetični krič je vse iz hiše privrelo, i smeha je
 53 IV |      oblečena s mlekom ga došla. Iz nizkoga svetlo oribanimi
 54 IV |     kteroga ji je bil rajni brat iz Laškoga prinesel, ko je
 55 IV |    blagoslovljenu svetincu, tudi iz Rima donešeni spominek jejnoga
 56 IV |       poškropi, vstane i pobožno iz crkve poda. Še Marjetice
 57 IV |       tik njene klopi memo išel. Iz farne crkve gre k sveti
 58 IV |         je poleg njih okol dolge iz desk sbite mize sedelo.
 59 IV |         odpravila to slabu volju iz Tebe! Ako drugoga uzroka
 60 IV |         bi bil ravno sdaj se rog iz vasi gori zaslišal v znamenje,
 61 IV |         Sdaj se sám grof vzdigne iz svojega širokoga sedeža,
 62 IV |  ponižnivo ampak kakor se možaku iz jedra i jekla prispodobi.
 63 IV |        Grof mu odzdravši, ostane iz svojega sedeža, ter ga narodu
 64 IV |       Grof potegne sdaj svoj meč iz koricah, ga trikrat š njim
 65 IV |         še pride. Sám grof stopi iz šatora s belim pismom v
 66 IV |   sprestrašena od ljudskoga šuma iz sred naše lipe izfrfetala.
 67 IV |      proti nebu goreče molitvice iz dna devičnoga srca zdihvali
 68 V  |     nazaj ter vzame orožje svoje iz poljice – čisto kako da
 69 V  |        su uže tudi zaukaz dobili iz Celja, da imaju stražu jetnikov
 70 V  |          Ukaže tedaj jetnika van iz ječe na svitlo nesti, kjer
 71 V  |      vrata opreta, ter jih siloj iz štekljev vzdigneta. Notri
 72 V  |          spen rešita i na svetlo iz ječe pripeljeta, ga Janez
 73 V  |          nad neočakovani rešitvi iz četirdesetletnoga zapora
 74 V  |        Kdo drugi bi me bil rešil iz ječe, kakor Vi, saj je vès
 75 V  |          Nesrečni starček je bil iz zelo imenitnoga rodú, kteri
 76 V  |          v Trst. Tu je dal blago iz barke izkladati i na konje
 77 V  |        posluživati, – pahnjen je iz crkvene občine i človečkoga
 78 V  |        spehati i zbiti mu orožje iz roke. Trdi je bil ta dvoboj.
 79 V  |        desnicu zgrabi ter mu meč iz roke zvije. I gor v grad
 80 V  |        za Te naj bolje, da grofu iz pota greš, i sicer preko
 81 V  |           da hodi po celi deželi iz vasi v vas, iz grada v grad,
 82 V  |       celi deželi iz vasi v vas, iz grada v grad, iz mesta v
 83 V  |          v vas, iz grada v grad, iz mesta v mesto pridigovaje
 84 V  |          vere i domovine. Junaki iz treh dežel, iz Ogerskoga,
 85 V  |  domovine. Junaki iz treh dežel, iz Ogerskoga, Českoga i Poljskoga
 86 V  |         veru i domovinu govoril. Iz celoga grla zauka, "da!
 87 V  |          okolnosti siliju bežati iz svoje domovine ako se hočem
 88 V  |           zakričiju fantje kakor iz enoga grla – "mi gremo s
 89 V  |          zgoniti, i plamen bukne iz bežigradskoga nadstrešja
 90 V  |          su dekleta kiticu rožic iz rožmarina i vrtnic v ljubezni
 91 V  |    razsoditi. Naenkrat se zdrami iz svojega žalovanja, i kakor
 92 V  |    nepoznat bil. ~"Voglarjev sàm iz Pečevnika, Miha mi je pa
 93 V  |   spoznal Ivan Sibinjanin, ko je iz visoke line jih zagledal. ~"
 94 V  |        je svojoj jevševoj sulcoj iz sedla vzdignul i sramotno
 95 V  |     tabor povratila s novici, da iz vrh nekoga visokoga hriba
 96 V  |   postaji, da su Turki se začeli iz svojih utaborjenih gričav
 97 V  |        sekire vzdignuti, štit mu iz roke zdrkne, v sedlu se
 98 V  |        napade i na levo se zvrne iz zelenka. Neki turski janičar
 99 V  |        je silni krstjanski junak iz zelenka zginul, napneju
100 V  |    ranjenca, svojega poveljnika, iz bojišča nesti, da mu rane
101 V  |      vzame sdaj teharsko bendero iz zastave, i ravno ga hoče
102 V  |          Voglarjev je ravno malo iz šatora stopil, da vidi,
103 VI |      vrele. Bilo je, kakor da bi iz tal naraščale, kakor da
104 VI |        boju bil, da se je ranjen iz svojega zelenka zvrnul,
105 VI |         vidi je li se je morebit iz svojega nesvestja zdramil.
106 VI |        da si se enkrat sprebudil iz Tvoje omedlevce. Celih sedam
107 VI | ranjenoga svoji lastni nosilnici iz bojišča v svoj šator pod
108 VI |          vidil, si je celó solze iz očeh brisal, ko je zadnjikrat
109 VI |         brisal, ko je zadnjikrat iz te hiše išel. – Al kaj hoče
110 VI |        Vzdihne Janez ter si znoj iz vročega čela obriše. ~"Da,
111 VI |          kjer se še naša baka ni iz Algira povratila." ~Janez
112 VI |     Marjeticu mu suženstvo čisto iz glave zbije i komaj je uže
113 VI |       zbije i komaj je uže barke iz Algira pričakoval. Od dana
114 VI |       Janez na afrikansku zemlju iz celoga grla zaukaje, - -
115 VI |    ostati. Sužnje su začeli robu iz barke izkladati; tudi Janez,
116 VI |       odsluženja al odliupljenja iz suženstva, od povratka v
117 VI |      mraku se priškrepčiju mački iz morskoga dna, jadra se razpneju,
118 VI |        od kraja. Tiho se promota iz brodostaje i naprej je šlo
119 VI |        temne spodkrovnivce nekdo iz tleh vstane, ko vidi, da
120 VI |  nekoliko časa vgovori, si solze iz očeh obrisaje, – "lepši
121 VI |         Marjetica!" je bil odmel iz Janezevih ust. Eden drugoga
122 VI |      Bežigradu s njegovim očetom iz ječe rešil, stoji spred
123 VI |      zahvaljivali za odkupljenje iz suženstva. Vse se je zahvalnosti
124 VI |     zastonj zdihujeju po rešenju iz turskih groznih ječ. Čul
125 VI |          je bilo od vsih narodov iz vsih dežel toliko nabralo,
126 VI |       kar pride Arabčanova barka iz Ištambola pred Algir. Papežev
127 VI |    sprehajal, kar ga neki zakrik iz svojega zamišljenja zdrami.
128 VI |     svojega nekdašnoga rešitelja iz Bežigradske ječe. – ~Vsi
129 VI |   poročili. ~Težko sta se ločila iz Rima. Uzajemna ljubezen