Part

1502 IV  |              sàm Tvoja pestna bila! ko maloga dečaka sàm Te zmiraj seboj
1503 I   |           celjskem gornjem gradu za to malu kuhinsku služila, ko je
1504 I   |                 al odkar su moja rajna mamca, bog jim plati, oči stisnuli,
1505 IV  |               na prvi pogled vsaku naj manju spremembu v njegovem notranjem
1506 IV  |          gotovo med tem dvem zadregam, manjšu zvolil. Zares hudo bi za
1507 II  |          trnovlčanje, pa vendar nič ne mara. Škoda da ga ni sdaj tu.
1508 I   |            čutim. Za cel svet skoro ne maram s vsemi njegovimi vsrečijami. –
1509 I   |             vratilnik zasuče, na tihem Marjetci kazaje, naj malo hitreje
1510 I   |                 Lahko noč, Marka! Vašu Marjetcu Vam bom uže domu pripeljala,
1511 VI  |             živo sanjalo, da su falati Marjetične srajčce. Pogleda jih i pregleduje,
1512 V   |             mečev lesket." ~Nadušen po Marjetičnih besedah ju Janez še enkrat
1513 VI  |           ženske srajce, v kterim i je Marjetično ime všito; od kod drugač
1514 II  |              tako bi onda vsi četiri v Marjetičnu spavnicu tiho šli, deklini
1515 I   |             deželah ne, ne v slovenski marki, ne pod cesarjem in ne pod
1516 I   |             kaj ti je danas tako čisto marn vzelo? Drugač si tak vesel
1517 IV  |                jejnu krasotu, i Janezu marsikteri celjskih pomazilčenih i
1518 V   |             mati, marsiktera sestra, i marsiktero teharsko dekle je pazljivo
1519 V   |              je bil lov po dobravi! Še marsikteroga je razdvojil fantovski meč.
1520 V   |          jadernem ukanju, ktero je uže marsikteru vojsku prestrašilo. Slovenci,
1521 IV  |              no saj ga poznaš pokveku, Martineta, – ravno tačas, ko su Hrastinšekov
1522 I   |            zamišlij ter se neloté prot Martnačkinem ognišču ozre. Merjetica
1523 IV  |               domači. Tam je bilo tudi Martnačkino ognjišče. Hej, kako se je
1524 VI  |             zginulo kakor čarobne boje mavrice božje, kada se oblak razkadi!
1525 V   |                bo grof nad nam ostalim maščeval. Kar smo Ti prisegli, smo
1526 IV  |              hrepenelo! – Al skrivnoga maščevanja se bojim od strani grofove,
1527 V   |               si srce svoje olajšati v maščevanji nad Teboj. I prej ko slej, –
1528 II  |                 Sdaj se spomne svojega meča. Naglo seže po njem – al
1529 II  |               še misliti ni, al nimata meče spod kutami! Pa meč je morda
1530 Pred|                srčna hvala! Bili su mi Mecén! ~V Zagrebu mesca maja 1859. ~
1531 IV  |               i Vlah poznaju slovenske mečeve, i uže pri ukanju slovenskih
1532 I   |            prostoru razpenjaju celjski medičarje svoje šotore rudečimi banderci
1533 IV  |                 Mlajše dekleta su okol medičarskih šatorev slinoustno po medici
1534 IV  |      medičarskih šatorev slinoustno po medici stregle; uže bol odraščene
1535 V   |                 i opet v svoju prejšnu medlevcu pade. Zdelo se mu je naime,
1536 III |                metulj ni sesal tvojega medu iz tvojih neder! Onda te
1537 IV  |              odpreju se po vremenu, po meglah ogledaju; potem še le greju
1538 IV  |              zgrabil ter se š njim nad megle vzdignul – i to je dobro
1539 I   |                napihavale, kakor stari meh v kovačnici! No vendar su
1540 III |                v njem skoro vse leno v mehkih blazinah ležalo. Oziralo
1541 IV  |               bil, tako ganljivo, tako mehko su ju znali fantje vbrati.
1542 I   |                odlikuje Vaša kuruza od mejašne, ki ju gojite, kakor da
1543 I   |           Života je bila gibčnejega od mekove mladike, obraza pa tako
1544 V   |              žito zmlela, eden drugoga melje, eden drugoga brusi, i nobeden
1545 II  |             tukaj v zakotju stregli na memgredoče; ki tedaj zaslužujete, da
1546 II  |            Vaša dva tovarša enake baže menihov, kakor smo danas uže enoga
1547 V   |         zadregi! – ~Nazadnje vendar le menihova obvelja, i Janez mu obljubi
1548 II  |              je zmiraj pozornim očesom menihovo djanje motril, to koj zapazi. ~"
1549 VI  |                ponudbo, – "kteroga ste menili morda do mene imeti, odkupljenjem
1550 I   |            prav upal prašati, kteru da menim; zatoraj opet ja reč povzamem
1551 I   |              kada se morda naj varneja menita. Trdo je morala sprepričana
1552 II  |                ohladil, si odpne svoju menišku opravu, al hitro se opet
1553 V   |                svojega uže davno mrtvo menjenoga očeta našel i rad bi bil
1554 V   |                leta. Za me čas ni imel merila, kterim se slobodno življenje
1555 I   |             Martnačkinem ognišču ozre. Merjetica je ravno bila vedricu vode
1556 VI  |               kjer je ta cena bila čez meru visoka. Al Turk seže molčé
1557 Pred|                su mi Mecén! ~V Zagrebu mesca maja 1859. ~Pisatelj. ~ ~
1558 V   |           jegova desna roka. ~Cele tri mesce su morali fantje bezposleno
1559 I   |                 kada se bo solnce pred mesecem pobledilo, tada Te bom prestal
1560 II  |              pa tudi v desni strašno v mesečini zasveti jegovi široki nož. "
1561 III |              dolj v celjsko starodavno mestice obokoljeno od temnoga od
1562 III |           popku, rožica; dok še nobeni metulj ni sesal tvojega medu iz
1563 IV  |            sila veliko nabralo. Vse je mezgolele romarjev. Za potom skoz
1564 V   |               le je toliko sem ter tje mezila, da se je vidilo da še ni
1565 I   |                počili, da bo tudi moja Mica i Trnovlah čula, kakšnoga
1566 II  |               mirni dolinici prepevaje mične pesmice, da se je po celi
1567 III |        zagrinjalo iz doline odtegnula. Mično je bilo gledati iz gradske
1568 II  |         obsjana od stotinah i stotinah miglečih zvezdic, ki su se svetile,
1569 IV  |               i jezike stegovati. Mali Mihec je pa po trati okol skakal
1570 I   |              Marjetica, čigar misli Te mika zvedeti! Al morebit moje?
1571 I   |                do primerne višine, kaj mikavno vidile. ~"Tatek dragi!" –
1572 VI  |             srečno nazaj prinesla. Naj mileje je pa bilo viditi, ko sta
1573 IV  |            čulo čvrstoglasno ukanje ne miloglasno pevanje, – krik i vik, nesramno
1574 I   |               oči! o oči je imela tako milomodre, tako krotke i vendar tudi
1575 VI  |                i jegovoga sporočnika i milosrčne daritelje, ki su svoje peneze
1576 V   |              čez-nj moliti, naj bi bog milosten bil jegovi duši; spovedati
1577 II  |       zemaljskom živlenju jima pa bodi milostljivi sodnik! Polje jihno daj
1578 VI  |            Algir s svojimi bezbrojnimi minareti na lepo osolnčnom brežiču! –
1579 IV  |                za to vemo, dok volitev mine. Sdaj pa lahko noč oče!
1580 II  |             sedla zvrnul. Šele ko igre mineju se ponižno približa Zagorc
1581 VI  |          siromašnih sovaščanov. Ni dan minul, da ne bi bila Marjetica
1582 IV  |           hišah, i prvo opravilo še ni minulo, ko sta uže nazaj v Teharjah
1583 IV  |         natanko izpolniti, kar se tiče mira doma i povelničtva v vojski! – ~
1584 V   |        lukavnosti! Čakal je tako dolgo miren v svoji postaji, da su Turki
1585 V   |           kterim se slobodno življenje miri, – vse je bilo le noč, grozna
1586 Pred|              mirilom mirila, kterim se miriju dela naših uže vedenih književnikov. ~
1587 Pred|        književnosti ne bo onim mirilom mirila, kterim se miriju dela naših
1588 V   |               ki ste se srpo eno drugu mirile. Turki su uže od daleč na
1589 Pred|                književnosti ne bo onim mirilom mirila, kterim se miriju
1590 III |               dolgimi koraki gor i dol miriti. Včasih postaja, kakor da
1591 VI  |              duhu zelene domače trate, mirne i tihe loge, znance i prijatlje;
1592 II  |                čas svoje ovčice v tihi mirni dolinici prepevaje mične
1593 IV  |          Laškoga prinesel, ko je grofa Miroslava tje spremljal. Za robec
1594 II  |           kraja razode naj ga sámo pri miru puščaju i naj ga zagotoviju,
1595 III |             nima ne po danu ne po noči mirú – spred sebe zamrmlja i
1596 III |                bi prevdarjal to al unu misil, pretehtival ta al uni naklep. – "
1597 IV  |          štrani do druge. ~Ljudstvo je mislilo da je s tim volitev dovršena;
1598 II  |           privošivali, je nocoj kar po miz tekla! Brave je bila tako
1599 II  |                je po sveh kotah, kakor miš v klopki, hi rešivnu luknicu
1600 II  |                bila pa kakšna mačka na mišljem lovu. Vam se koj pozna da
1601 II  |               Noč je bila krasna, zrak mlačen kakor obično okol kresa.
1602 I   |                mi danas tako nenavadno mlačno razpoložen? Le počakaj še
1603 IV  |                prihrumi četa teharskih mladenčev, ktera je bila posebej stala,
1604 IV  |               Teharčani! Posebno pa Vi mladenči, Vi fantje, kteri še niste
1605 VI  |               zraku plavale. Vaščanska mladež se je pirhami po trati igrali.
1606 I   |              bila gibčnejega od mekove mladike, obraza pa tako krasnoga,
1607 III |         postajem, kakor tim več zavolj mladoga Ladislava, ogerskoga kraljeviča,
1608 III |           dostavi – "uže vem, mesec se mlaji, zato se pa tudi v Vaših
1609 IV  |            vzad piščalku imel vsajeno. Mlajše dekleta su okol medičarskih
1610 I   |              ustmi, kakor dva prtiča v mlatvi pred podom. Kada nikoga
1611 IV  |          škafca su se svetile plehnate mlečne posodice. Na srebernem pasu
1612 IV  |            Marjetica pražno oblečena s mlekom ga došla. Iz nizkoga svetlo
1613 II  |               v globočinu vrela. Poleg mlina je stal kozolc. Janez razpostavi
1614 I   |               imeti, ko sàm uže rajnku Mlinaricu, bog ji plati, pestvala,
1615 II  |         voglajnski most čakati Tam pod Mlinarjevem kozolcu je še dosta lanske
1616 II  |           Pengarjevu hišu. Tudi rajnih Mlinarjevih se je na spomin vzelo. Celó
1617 V   |              bila cela teharska četa s Mlinarjevim Janezem na čelu kakor kij
1618 V   |             dvoje razkalaje. Kakor dva mlinska kamna, kada sta žito zmlela,
1619 IV  |              ga Janez!" – se posamezne mnenja čujeju – "pusti ga ne ognjusi
1620 V   |           vsikdar tudi jega za njegovo mnenje popraševal. Mlinarjev Janez
1621 I   |           koliko i kako lepih rožic je mnes! Kako jih bodo male žabice
1622 V   |            Janezu ni bil nobeden vkos. Mnogeteroga ogerskoga prešeruna i nemškoga
1623 V   |       prigodilo, da se je ta trgovec s mnogim blagom na Dunaj podal. Srečno
1624 IV  |                se o vsakterih rečeh, o mnogovrstnih zadevah. Kako na primer
1625 II  |               priči natovori dva konja mnogovrstnim blagom. Od vsega, kar je
1626 VI  |           raznih narodov. Arabčan je s množici sužnjev na brodostajskom
1627 VI  |           blagoslov božji nad njima. – Množilo i naraščalo se jima je premoženje
1628 II  |             stotrno, jihnu čedu daj se množiti od roja do roja! Daj, da
1629 V   |               tako silen, i zares tako močan." – privoli Janez. –"Al
1630 II  |           šumela i žabe su po bližnjih močvirnih senokošah vmes reglale kakor
1631 III |           precej visoko stalo na temno modrem nebu obsijaje visoke odre
1632 I   |               kterima su bili rudeči i modri traki opletjeni, su ji prosto
1633 IV  |               srca zdihvali i po temno modrih jejnih očeh su se solzice
1634 V   |            svojimi žarki sjajno oblilo modro-pošteni obraz vmirajočega jetnika. ~"
1635 V   |               svetu jegova pobožnost i modrost. Nazadnje ga celo sam papež
1636 V   |               bi pa tudi graf Urh tako mogočen bil, da ne bi imel Slovencev." ~
1637 V   |               i ne bo se Ti treba bati mogočnih i jihovih začasnih hudobij
1638 V   |                Čul je naime turski car Mohamed v svojem belem Carigradu
1639 V   |                s svojimi sini i hčeri, mojimi ljubimi vnučki! Kdo drugi
1640 I   |            začela obirati, kar je prav mojstersko znala, su šle jejne ustne
1641 IV  |                med ljudstvom zve. Zato molčimo vsi, kteri za to vemo, dok
1642 IV  |             spred velikem oltarju boga moleč; še enkrat zdihne, pogleda
1643 I   |            kakor da bi veljalo oltarje molikom staviti; tam usajaju na
1644 II  |            skriva, da kaj takoga so le molikvavci delali, ko še ni bila luč
1645 V   |           bolje ta klopčič izvozljati? Molim Vas, Vi ste si mnogo sveta
1646 V   |              pravični bog uslišal moje molitve tudi v temni ječi. Četirdeset
1647 IV  |         ravnost v farnu crkev gre si v molitvi tolažbe iskat. Uže dolgo,
1648 V   |          ukanju. Zarano, kada juternju molitvicu odpravim – zaukam bogu v
1649 V   |               Janez ves bled po dolgem molklem objemaju besedu pozvame. – "
1650 IV  |            doda čez nekoliko časa bolj molknim glasom," – da se Tvoja žalost
1651 VI  |    nasprotnikom svojim. Prvokrat su se morale nepremagljive čete sultana
1652 VI  |       življenje zahvuljujem!" ~"Ve dva morata gotovo od ene matere biti,
1653 VI  |               vidši da nič opraviti ne moreju proti nasprotnikom svojim.
1654 V   |            naredno za odhod. ~"Sdaj se moreva ločiti Marjetica!" – Janez
1655 V   |         divjeji od divjega risa, ki ne mori sámo od glada, ampak le
1656 IV  |         strašnih Turkov, kako su ljudi morili, vaši požigali, dekleta
1657 III |          najedenih. Tje vam bom poslal morivca lakotu, da bote spoznali
1658 I   |               Strašneje je živeti v ti morivni nevednosti, kakor pa vmreti.
1659 VI  |                je plavala barka posred morja ravno tje proti Rimu. Tretji
1660 V   |             Kakor dva nasprotna vihara morske valove vzdigneta, i val
1661 VI  |                v ktere zastonj vdaraju morski valovi. Zgubila je uže več
1662 VI  |               se priškrepčiju mački iz morskoga dna, jadra se razpneju,
1663 VI  |                škode za svoje zdravlje morsku pot nastopiti moreš." ~"
1664 II  |            vtihkaju. ~Tik voglajnskoga mosta je stal kakor še dan današnji
1665 III |           Konja postavite v knjišnicu, mostove gor potegnite i bez mojega
1666 II  |             odgovarjali. Al bolj ko se mostu bližaju, bolj malo po malem
1667 V   |               Le vrni se pa preju domá motaj i krave pasi; meč še ni
1668 II  |                bi se bil kdo skoz veje motal!" – Fantje se potuknuju,
1669 I   |               dekličev s srpi, kosami, motikami in grabljami se je pevaje
1670 I   |           lesketeči srp, v levoj je pa motiko čez ramu držala. Na glavi
1671 I   |           bolje bilo, da naju ni nikdo motil. Sámo Strnadčka i Lukačka
1672 Pred|                nisu tako debeli, da bi motili. ~Zadnjič naj mi bo še dozvoljeno
1673 I   |             povej mi – ju oče pazljivo motraje, dalje prašaju – čigar misli
1674 II  |              kod sebe nosi. Ogleduje i motri ojstreje meniha od glave
1675 IV  |                   take čvrstoče i take možačke lepote nisàm ne med slovenskimi
1676 I   |               pridrznost poleg značaja možačkoga prevdarenja. Pogleda je
1677 IV  |               ponižnivo ampak kakor se možaku iz jedra i jekla prispodobi.
1678 I   |             razpodilo kržele iz Tvojih možgan." ~Janez od vsega toga ni
1679 V   |               da se daleč okrog jegovi možgani razškropé. Udaril ga je
1680 II  |           jutršnu namenil za Frančkinu možitev. Pred odhodom se še poškropi
1681 VI  |               viditi mislil, kako mu v možki spreobleki svojoj srajcoj
1682 I   |           kladivcem zdrobljene opeke v možnar nabijaje – "ko sàm prvikrat
1683 I   |                fantin druge okolice se možnarju al kurišču približal, kmal
1684 VI  |               celem bojišču od zore do mraka; al zastonj je bilo vse
1685 II  |            privrelo kakor mravlinci iz mravlišča, kada predrzna roka nanj
1686 V   |               cunje, polne gnjusobnoga mrčesa, kterimi si je svoje nage
1687 IV  |         opravke, za kratek čas mu obve mreže stavile!" ~"Najnim sdrušenim
1688 II  |             jim tako dolgo noče ptič v mrežu. Posebno je pa Janez nevstrpljivo
1689 I   |               je uže bilo živo, vse je mrgolelo od romarjev, – ko ste Martnačka
1690 V   |              kljuseta, saj imaju takih mrh zadosti, več kakor jim jih
1691 V   |              vidilo da še ni popolnoma mrlič. Okovana je bilo v težko
1692 V   |             obide viditi takoga živoga mrliča! Dali su mu vrč s vinom,
1693 IV  |             babca zraven svojega koša, mrljivo prebiraje jagode na paternoštru.
1694 IV  |               vozičku eden ležal, bolj mrtev kakor živ, i vendar je še
1695 III |               bi bil v tem trenujku mu mrtud ude polomil. – Krčevito
1696 VI  |                 ki jih je uže cela vas mrtve menila. Martnačka je letala
1697 VI  |              kam sàm prešla, ki me uže mrtvu morda objokujeju i obžaljujeju!
1698 IV  |             srce ogrevalo, mi ga danas mrzi." ~"Razumim Te, razumim!
1699 II  |           nedolžnosti raje do smrti se mučiti dala, kakor da bi bila privolila
1700 I   |            besedi, kjer se jim je domu mudilo. Zato ji v reč sežeju, "
1701 I   |           nasili – nimam časa se dolgo muditi, fantje me uže čakaju. –
1702 V   |       presrečni čas! Čest i hvala bogu naa veke!" ~Vsi su gledali i
1703 IV  |               pazila, vilicami pečenku nabadala, je li je uže zadost prepečena
1704 II  |                bi bil še več psovk jim nabesil, da mu ne bi bila Janezeva
1705 I   |              zdrobljene opeke v možnar nabijaje – "ko sàm prvikrat svoju
1706 I   |              su pa za crkvijo možnarje nabijali ter to, tačas še čisto novu
1707 VI  |             kupi bogatu tursku opravu, nabije turske boje na jadrilo ter
1708 IV  |            zatrijančili. Po odzgonenju nabijeju štuke i na vse četiri strani
1709 I   |               še malo, dok možnarje še nabijemo; Dramljčanom i Vojnčanom
1710 IV  |              njega božje dare proseč i nabiraječ. ~Janez se je nalašč na
1711 II  |               pleval i kamenje v torbu nabirala! – No kaj se je treba bati!" –
1712 V   |               dam vse poredom na kolce nabiti!" – Tone je med beriči kmal
1713 I   |           skoro Marjetici skoro Janezu nabliskavalo, kakor da bi bila htela
1714 VI  |                da Arabčan noče pomesti nabrojenih cekinov. – Arabčanu ni bilo
1715 VI  |           molčé v svoju mošnju, ter mu nabroji rečenih deset jezer. Arabčan
1716 IV  |             radovednost, na koga da če načelničtvo priti. Naj spredej su bili
1717 IV  |             sreču prerokvujem v Tvojem načelničtvu. Glej, ravno v tačas, ko
1718 V   |                množica fantinov slišat načelnikov povelja. Janez si zbere
1719 V   |             stražu jetnikov teharskomu načelniku predati. Janez je menil,
1720 V   |             skazati se junaka! Boljega načina se kovarnomu grofu omaknuti,
1721 V   |                Ako me zares po nobenem načinu nočete uvrstiti v svoju
1722 IV  |                ravno v tačas, ko su Te načolnikom preklicali, je grda sova
1723 V   |         ostaviti! Ti edino dete, edina nada, edina podpora svojega očeta,
1724 Pred|          predgovoru še enkrat ponovim, nadaječ se, da se ta moja prva skušnja
1725 I   |           povej mi prav odkritosrčno – nadaljujem – al se ne boš nič ženil?" ~"
1726 III |            bodi uže od naprej bogatoga nadarenje, al pa – kaštige. Prvo je,
1727 VI  |          milosrčno nasitila, oblekla i nadarila. Zato jih je pa tudi cela
1728 II  |                 kakor le kralji i cari nadarujeju verne svoje sluge, sámo
1729 II  |           pohorskoga gorovja je pa bil nadebelo nakupičenimi oblaki obložen,
1730 III |              sámo pomislil, iz kolikih nadleg, iz kolikih zapletkov sam
1731 IV  |                Teharčani uže v tolikih nadlegah v pomoč bili, kjer su sinovi
1732 V   |              tačas od kogargod drugoga nadomestiti dá, kjer mu za dalje nismo
1733 II  |               za kadi stoji i ki morda nadomestuju tudi ravno toliko sodov
1734 II  |          golima rokama pobere, pešičku nadrobljenih tresk spod ognjišča vzame
1735 VI  |           Mohameda omaknuti krstjanski nadsili. ~Sdaj je željno po bojišču
1736 V   |            menila, padšega pod udarcem nadsilnim, kakor pa objela Te ko plahoga
1737 V   |          plamen bukne iz bežigradskoga nadstrešja celu teharsku okolicu razsvitljaje.
1738 V   |             daleč vide mečev lesket." ~Nadušen po Marjetičnih besedah ju
1739 V   |             polju" sklikne – al v sred nadušenoga zaukanja omolkne, kakor
1740 III |                gugala v sivem juternem nadzračju, ter ju krog za krogom zasukala
1741 V   |            mrčesa, kterimi si je svoje nage ude le siromašno zakrival.
1742 II  |              nočo" – pristavi odvažnim naglasjem – "naj koj pri priči nas
1743 I   |              zdvojljivim, pol odvažnim naglasom – "Marjetica! Ti me siliš,
1744 I   |             enkrat, ne malo v ostrejem naglasu ponoviju svoje vprašanje
1745 I   |             žlahtnikov. Ni se je mogla nagledati človečka duša bez tihoga
1746 I   |             sprevladati ne more. Molčé nagne svoju glavicu na Janezeve
1747 IV  |          gospodinja s ponijkami svinje nahraniti i bavtoru odpre skoči van
1748 I   |             zmed vsih teharskih fantov najbolj dopadeš." ~"Mar me niste
1749 V   |           fantje nazaj v grad prideju, najdeju Janeza s grofom v dvoboju.
1750 VI  |               mladenča, kakšnoga še ni najdel v nobenom drugom narodu.
1751 IV  |            obrne – "da ga tukaj gotovo najdemo. Zdravo Janez! Ti Marjetica
1752 V   |              štekljev vzdigneta. Notri najdeta človeka visoke postave razpetima
1753 III |              posluhačev Te bodu gotovo najdle. I to skoro, dok si še v
1754 VI  |             upanje, Marjeticu v Algiru najdti, je bilo proč, kakor da
1755 III |                 od gnjusobnoga gomazna najedenih. Tje vam bom poslal morivca
1756 IV  |                verne duše v jicah i za najinu sreču!" Pri ti priložnosti
1757 I   |          Mlinarjev Janez. Za pol glave najmanj je bil viši od vsih drugih.
1758 II  |                vidivši, grof mirno bez najmanjega smočenja al spreplašenja
1759 V   |                ključem poskušavala, od najmanjšega do največega, al nobeden
1760 IV  |              mu obve mreže stavile!" ~"Najnim sdrušenim prizadevanju" –
1761 I   |             skup vtikale, al vendar od najnoga govora nisu ne rečce ne
1762 V   |               pa je koj poznalo, da je najnovejši jetnik. ~Ko ga jegovih spen
1763 V   |         poglaviti jegovi namen bil, se najprej Tvojih rok rešiti. Ja stavim,
1764 IV  |           teharske čete postal, mojega najslavnejšega naj junačkejšega bojnoga
1765 V   |       imenitnoga rodú, kteri se je med najstareje benečansko plemstvo štel.
1766 V   |          strašen boj vname, kakoršnoga najstareji vojščaki pomnili nisu. Vojski
1767 V   |          oprostil, i za Te molil! Moje največe, moje zadnje veselje – to,
1768 V   |         poskušavala, od najmanjšega do največega, al nobeden ni bil ta pravi,
1769 V   |              natovorjenih konj izbere, nak! S svojimi hlapci po roparsko
1770 IV  |              ki je ravno nasproti skoz nakajeno kuhinjsko okence skrivajno
1771 II  |               izbanah zlatom i srebrem nakitjenih, naj v prihodnih časih le
1772 II  |           spomladi sbelila, na konjiča nakladí. Poleg toga še naj debeleju
1773 II  |                al ga celó od njegovoga naklepa za nocoj odvratiti. I zares
1774 III |                v njih naj skrivajneših naklepah, ki su jih kovali proti
1775 III |                   Strežaj, se dostojno naklonivši, odide s tim naročbam. ~
1776 I   |             služila večidel pestnu. Po naklučju je pozneje celo v celjskem
1777 VI  |              Saj uže imate polnu barku nakudljenih sužnjev, kamo še s tim hočete!" ~
1778 III |               Tam bote našli uže kupe, nakupičenih človečkih kosti, od gnjusobnoga
1779 II  |             gorovja je pa bil nadebelo nakupičenimi oblaki obložen, iz kterih
1780 VI  |          dojadral, je imel polnu barku nakupljenih al prav za prav odkupljenih
1781 IV  |              On ji vedrico zajme, škaf nalije, ter ji ga na glavo vzdigne.
1782 I   |             ter ju v posamesne lončice nalivala. Martnačke ni bilo zraven.
1783 I   |               dete, si Ti še vrh svoje naloge, da si celi dan v vročini
1784 V   |              zvest podvreči vsaki jemu naloženi pokori! Poslanec ga ljubeznjivo
1785 III |         svojega sporočila, kakor Ti je naloženo, onda pa mirno čakaj mojega
1786 VI  |                izkladivši i opet drugu naloživši, treti opet od kraja odrine.
1787 IV  |       švedravec! Kakor čepi namočeni i nalzjeni od vina nastopiju temnu
1788 I   |        približal, kmal bi mu bili pete namazali. Zato su pa tudi fantje
1789 II  |             menihu obrneju – "da je to namena Tvojega spreoblečenja, kaj
1790 Pred|              kaj me je od te prve moje namene odvratilo. Zato se veči
1791 I   |              kratkem zakaj si se k nam namenila. Ako Ti morem s čim pomoči,
1792 I   |                srečala. Bila sam k Vam namenjena. Saj veste, da kuham vsako
1793 II  |              veličastno. – "S častjo i namenom mojega reda se ne sklepa,
1794 V   |          vojsku zoper njega. V svojega namestnika je poslal na Ogersku Ivana
1795 IV  |               nji, kteroga je ljubezen namestno domu k Pengarju skoro nevedoma
1796 II  |          ljudje, da ni potuhnjenca med nami, hočemo srečkati.– Vsaki,
1797 III |               ja al osoda, ki se mojim namiram uže od nekada zoperstavlja." – ~
1798 V   |              podpora svojega očeta, Ti namiravaš takšnim početjem zarani
1799 I   |       oddaljuje včasih človek od svoje namire, po kteri hrepeni! Dozdeva
1800 Pred|                pisave ta predgovor čez namiru raztegnuti. ~Prva moja misel
1801 IV  |              uže švedravec! Kakor čepi namočeni i nalzjeni od vina nastopiju
1802 II  |              kar su se ji znablji malo namočili. Več ali celó celi kozarec
1803 II  |             komaj su se poedine jedila nanašati jela, se prikhaže meniška
1804 II  |          mravlišča, kada predrzna roka nanj potrka. Še celó zabel se
1805 V   |              vrstil udarec za udarcem, napad za napadom, odbran za odbranom.
1806 II  |             sirovšina vsakoga zlobnoga napada; da to zares ni lepo i pošteno,
1807 VI  |                golimi meči se vzajemno napadeta. Grof se je bil hrabro branil.
1808 V   |              ju bila še kakšna slabost napadla. Šele čez nekoliko časa,
1809 II  |              na ogrski i hrvatski meji napadli. Al do volitve naj mi vsak
1810 V   |            udarec za udarcem, napad za napadom, odbran za odbranom. liZeče
1811 V   |            sebe i ranjenca janičarskih napadov. Še v pravem času ga zagleda
1812 IV  |            kada se gredu v jutro v dol napajati, su v vasi. Vse je uže bilo
1813 I   |              Martnačke, daj, bom Ti ja napasel Tvoje kozice." ~Kakor da
1814 I   |             mojega ljubčeka črnorogeca napasete, da mi ga lepo varujete,
1815 II  |       zagledale i tako skoro vsaku jed napčno nanašale, da je polno zabave
1816 III |          napisati, i zraven svoj pečat napečatiti, kakor da se le enoga cekina
1817 I   |             bila počasih uže na to pot napeljala. Saj meni vse pove, kar
1818 V   |              se tresti. Vse svoje moči napenja, samo, da bi mogel vstati:
1819 I   |             petjem, zato sàm malo bolj napenjal svoje žile, da jih dospem.
1820 VI  |             občudvali. Lahko bez vsega napenjanja je naj težiše bale prekobical
1821 VI  |           poglejte jegove široke pleča napete prsi, ognjeno oko, visoko
1822 III |                ste mi danas tako ljuto napičeni, bil bi gotova še par dni
1823 I   |               su se pa razpihavavale i napihavale, kakor stari meh v kovačnici!
1824 VI  |           barku. Ponosno je prijadrala napihnjenimi jadri v brodostaju. Maček
1825 VI  |                nikada obračala v puhlo napihovanje i štimanje pred svetom!
1826 V   |                na tanko pogleda, jejni napis prebere – – – "Moj oče!
1827 V   |                nobeden ni umel jejnoga napisa. Vidilo se je, da starčeku
1828 II  |           fantje pozabili eden drugomu napiti. Na zadnje še kuharicu Martnačku
1829 II  |            pričakvaje kakšne oštroumne napitnice. Al Tona ni vzdignul vinskoga
1830 V   |               junak iz zelenka zginul, napneju še enkrat vso svoju moč
1831 VI  |        čvrstejih vojščakov. ~Čtrti dan napoči. Križari su opet v bojnem
1832 I   |            vračali iz polj, ter petjem napolnivali večerni tihi zrak. Naj veči
1833 VI  |            Algirska brodostaja je bila napolnjena barkami raznih narodov.
1834 V   |                povzdigne do vrha vinom napolnjeni požunec rekoč: "S Bogom
1835 III |                ter papeževoga poslanca napové. ~"Papežev poslanec!" –––
1836 II  |                Da bi se bolj po domače napravil i malo ohladil, si odpne
1837 IV  |              srce skoro čisto klaverno napravilo. Daj, razjasni mi to!" ~
1838 II  |                Vam sramotu pred ljudem napravimo! – Al bo iskala v jutro
1839 IV  |        grofovoga šatora su bili sedeži napravljeni za celjsku gospôdu za viteze
1840 I   |                  mislil sàm, da si uže napredj s težaki odišla." Popevati
1841 III |               ako bo to do večera tako napredovalo." ~Pri teh besedah si strgne
1842 IV  |        nekoliko pota skupaj iti. Molčé napredujeta eden za drugem po ozki sem
1843 V   |               i s vsimi svojimi vitezi naprot. Mlinarjevoga Janeza je
1844 I   |          grebenje sučavskih snežnikov; naproti je pa še svojimi zadnjimi
1845 VI  |           toliko bogatstvo nazadnje še napuhom navdalo! Imam hvala bogu
1846 III |              obema rokama drži. Oči mu narasteju izpod košatih obrv kakor
1847 IV  |              Vaša dolžnost po zakonu i naravi je da ste zmiraj pripravni,
1848 IV  |          obnašanje, jegovo gibanje saj naravno! Celjski gizdelim si še
1849 IV  |               obljudjene. Šum je vedno narašal. ~Glasonoša stopi sdaj spred
1850 VI  |            Bilo je, kakor da bi iz tal naraščale, kakor da bi z vsakoga vbitoga
1851 VI  |           božji nad njima. – Množilo i naraščalo se jima je premoženje od
1852 IV  |               ulica se po obeh straneh naredi. Za Tonetom pa Janez koraka
1853 IV  |               cela, kakor ju je krznar naredil, mu pade na tla. Janez,
1854 IV  |              kaj bi bili fantje š njim naredili, da ne bi bil ravno sdaj
1855 III |        pogledam se mi prav ne zdi; kar naredim je narobe. Da bi danas za
1856 IV  |               zmiraj pripravni, zmiraj naredni, ako potrebuje naši slavni
1857 I   |               Janez mi je veže iztrate nareza! – Pri teh besedah zabliskne
1858 I   |              Ko je uže dosta bilo, vež narezanih jih k meni donese, dolj
1859 IV  |              bokal vina, pa kopuna nam nareži, saj bez toga ni življenja!
1860 III |           kvantaj mi dolgo!" – ga grof nareží. – "Nisàm danas ravno razpoložen
1861 III |            prav ne zdi; kar naredim je narobe. Da bi danas za suho zlato
1862 III |                naklonivši, odide s tim naročbam. ~Grof se opet v svoj visokohrbtni
1863 Pred|               Predgovor.~V povabilu na naročbu toga mojega delca sàm spomenul,
1864 III |             zavolj odgovora ni nič kaj naročeno – al v ta hip vstopi četirica
1865 III |          vročiti. Tako se glasiju moje naročila, take su povelja mojega
1866 VI  |               od kod drugač zadnjič to naročilo "Marjetica" s pristavkom,
1867 IV  |                pokazati moramo svetu i narodam, da smo janaki, da smo Slovenci,
1868 I   |               da su se s kuhačo v roki narodila. – Samo da bi bilo dokaj
1869 Pred|                 Tedaj sàm se sámo gole narodne pripovedke držati moral.
1870 IV  |               bronastu čeladu na glavu nasadiju, siroki železni štit na
1871 IV  |               vrbi, ki su okol štepiha nasajene bili, nekaj zašumeti, kakor
1872 I   |                 kakor da bi hteli selo naseliti; opet na drugom dotičnem
1873 II  |             namenu?" – ga srditi glasi nasiliju, da skoro ogluši. ~"Da –
1874 VI  |               kakoga vbogoga milosrčno nasitila, oblekla i nadarila. Zato
1875 VI  |                neprestano je grozovito naskakvala, Beligrad pada rešiti, –
1876 V   |             Allah!" – i ravno ko se za naskok križarske vojske v posamezne
1877 VI  |               požrla bila. – Pol uže v naskoku, se čutita od vzad za rami
1878 V   |            hrbtom na dvoriščino ozidje naslanjal, i se tako Janezu branil.
1879 III |              Pregleduje pečat, prebira naslov, ga potehta, kakor da bi
1880 VI  |               Turk odvrati. Arabčan se nasmeji. "Ta nima nobene cene, odgovori,
1881 I   |            pogledaju i naenkrat se vsi nasmejiju. "Da, da! zaljubljen je,
1882 III |          Hahaha!" – se grof prisiljeno nasmiji. – "Tako ošabno uže dolgo
1883 V   |            svetca Mohameda.  Kakor dva nasprotna vihara morske valove vzdigneta,
1884 II  |          nočete, da Vam sreča ne bo od nasprotne strani pela, i dobro si
1885 V   |           trave. Čez noč su se bili na nasprotnih gričih v trden tabor vtaborili.
1886 VI  |               opraviti ne moreju proti nasprotnikom svojim. Prvokrat su se morale
1887 V   |           grofu Urhu, svojem naj hujem nasprotniku i osebnem sovražniku i o
1888 IV  |                počela rositi; megla je nastajala poleg Voglajne i na bljižnjih
1889 VI  |                debele hakor jagode, mu nastopaju po čelu. – O mraku se priškrepčiju
1890 V   |             Listje je začelo rumeneti, nastopala je jesen i približal se
1891 IV  |            namočeni i nalzjeni od vina nastopiju temnu pod proti Celju. Ni
1892 V   |               svetkovanja je potihnul. Nastopil je delavnik i vse je opet
1893 VI  |              svoje zdravlje morsku pot nastopiti moreš." ~"Al ja sam sdaj
1894 IV  |                neodlagljivu i zvestu i natanku izpolnitev vsih mojih povelj!" – ~
1895 II  |         klobukom spod pashi v desni pa natovarjena konjiča za vuzdo vodeč.
1896 II  |              ne zbedari. Koj pri priči natovori dva konja mnogovrstnim blagom.
1897 V   |             barke izkladati i na konje natovoriti. Pet sto konj je komaj zadostilo
1898 III |              vidil, kako su moje sluge naučene slušati gospodarjeve povelja!
1899 I   |              poleg toga tudi lahko kaj nauči od mene; kako treba kaj
1900 II  |                turških srcah krvi piti naučil!" ~To odvažno i resobno
1901 I   |            česa zna, saj se je od mene naučila. Še sdaj akoravno sam uže
1902 IV  |         pastiru veli naj gre krščanski nauk poslušat, doma ostalim pa
1903 II  |               veselo obhajamo po stári navadi dan obljube. ~Celo društvo
1904 II  |            štitita jegovi sveti stan i navadna meniška sirovšina vsakoga
1905 I   |             Martnačka govor ter prične navadni svoji jezižnosti ji tako
1906 IV  |       Marjetica raznosi svoje mleko po navadnih hišah, i prvo opravilo še
1907 II  |                nikada ni razen svojega navadnoga noža drugo bojno orožje
1908 VI  |          bogatstvo nazadnje še napuhom navdalo! Imam hvala bogu doma poštenu
1909 Pred|              drznost je od moje strani navedenje letnice. Tudi nekoliko anakronizmov
1910 I   |               šotore rudečimi banderci navršene, kakor da bi trebalo turško
1911 V   |               svoje dolžnosti krivicoj nazivalo. ~"Duhoven ste!" – osupnjeno
1912 III |                proti svojemi gospodari nazivati moglo. ~ ~
1913 IV  |              vtihne, pričakvaje kaj bo naznanil. Svoj rog opet čez rame
1914 V   |             okolicu razsvitljaje. Vsim nazočim su solze v očeh igrale.
1915 V   |        neprelomljivu vernost i vdanost našemu gospodaru grofu Urhu: Od
1916 II  |                ne zapoje, prej ko se s našim plenom v grad ne vratimo!" ~"
1917 VI  |            branil pod Beligradom proti našimi vojščaki." ~"Kje pa je sdaj
1918 IV  |              bilo celó v jeklenem srcu našlo skrivnu čutljivo strunicu,
1919 I   |            volitev novoga načelnika za našo krdelo. Vreme tudi lepo
1920 II  |                dolžen!" – se grof opet našopiri. – "Al ste morda uže pozabili,
1921 IV  |              se vrteli i klanjali okol našopirjenih Celjank, kakor da bi obnoreli
1922 Pred|            zadostiven; celó kjer nočem naštevanjem i razlaganjem posebnostih
1923 III |                Hotel je morda še dalje naštevati dokaze svoje zvijačne ogleduše
1924 IV  |             ognjišča naših starih i za našu lipu; k Vam se obnem ter
1925 I   |          kuruzu okopavala, še prelasta nažela!" ~"Da, da! Tatek! za svoje
1926 IV  |            srce vpada! Zatoraj fantje, ne-dejmo se! – Stara slovenska hrabrost
1927 VI  |        izgledalo, kakor da bi bil živi nebeški ogen po njem bil razsajal. ~
1928 IV  |               nezaljubljeno oko gotovo nebi bilo tako hitro zapazilo. ~"
1929 IV  |               tremi zlatimi zvezdami v nebomodrem polju. Spred šatora sta
1930 V   |          preizkušen vodja, da bi bil v nečas dal trombente v boj zapeti.
1931 III |           strašneje kletve iz njegovih nečistih ust zrak okol vpeklenivale. ~
1932 I   |                to ste ga prašali! – ji nedadoma Marjetica v besedu seže." ~"
1933 I   |               mi ne tiči prav fletno v nedarcu! Zraven sàm pa djala četiri
1934 VI  |         priromata ravno na velikonočnu nedelju v Teharju. Češnje i trombentice
1935 I   |            vsaki tako dela, kter je še nedolžne krvi, kjer ga je tako rekoč
1936 V   |             ste, da Vas je grof Urh po nedolžnem v ječu pahnul; kako se je
1937 I   |                kri i beleja od liljana nedolžnoga ni samo oči teharskih fantinov
1938 III |            Kolikokrat je segala jegova nedositljiva roka v moju mošnju, kada
1939 II  |            jegovoga golobčeka v svojih nedostigljivih krempljah odnaša. Al opet
1940 II  |          svojega reda i božje zapovedi nedotakljiv, i gorje mu, ki se predrzne
1941 I   |               se prime za svoja kipeča nedra, kakor da bi ju kaj dušilo. ~"
1942 IV  |           hitreje bilkalo spod čistimi nedri, kakor navadno. Sjajna žarica
1943 I   |           Zares zamišljen sàm" – Janez negotovim glasom odvrati – "tudi spremilo
1944 V   |             štejem, – al uže davno sàm nehal leta brojiti, saj su bile
1945 III |       kraljeviča caru iz pesti zvil. – Neizmerni dobitek bo to za nas, za
1946 V   |           jutrove dežele si je s časom neizmerno veliko bogatsva pritržil.
1947 V   |               hriba zagledala od daleč neizmernu tursku vojsku bližati se
1948 VI  |               ene matere biti, ki tako neizrečeno eden drugoga ljubita!" ~"
1949 V   |            grad obdjal od vsih strani. Nejevoljen preklinja spred vratami
1950 II  |              bilo ne žive duše viditi. Nejevoljni su uže postajali, da jim
1951 I   |                vidila neustrašljivost, nekaka plemenita pridrznost poleg
1952 III |        Kraljeve i careve" – spregovori nekakim ponosivnim zamozadovoljstvom – "
1953 VI  |              orje, sanje i žanje, i po nekdašnih orožnjicah kleti ima. Strašna
1954 VI  |         zagleda, spozna v njem svojega nekdašnoga rešitelja iz Bežigradske
1955 I   |            vekomaj, juhé, juhé!" – vsi neko samozadovoljnostjo i ponositostjo
1956 III |            hudobij, zavolj nesramnoga, nekristjanskoga, pohujšivnoga življenja,
1957 I   |               ju poznala. Ako se ravno nektere štuliju, da kaj znaju, pa
1958 IV  |             Marjetica je na Janezu koj neku otožnu zamišljenost spoznala,
1959 VI  |           Janez i Šimekov Tona, ta dva neločivna prijatlja, objela. Slovenski
1960 I   |              iz svojih zamišlij ter se neloté prot Martnačkinem ognišču
1961 I   |               tako bo s časom še vse v nemar šlo. Tebi je treba gospodinje
1962 IV  |             slovensko junačtvo! Turk i Nemec, Oger i Vlah poznaju slovenske
1963 II  |               nočete, da zapadete moji nemilosti." ~To je bilo Janezu odveč.
1964 II  |           ognja, pred vsem pa domačega nemira. Vama pa, ki bodeta skoro
1965 VI  |           komaj i komaj svoje notrajno nemirje krotil. ~"Kaj ne, da se
1966 VI  |        sposoben bil, bi bilo to vendar nemogoče, kjer se še naša baka ni
1967 I   |            Marjetica koj po večernicah nemudoma domu priti, i sicer ju mora
1968 IV  |          prijezdila s celi slovenski i nemški gospôdi, kolikor ju je ravno
1969 IV  |              med slovenskimi molčé med nemškimi vitezi našla. Toga su, kakor
1970 V   |      Mnogeteroga ogerskoga prešeruna i nemškoga vitezlina je svojoj jevševoj
1971 II  |                v ti neznani uri v taki nenavadni spreobleki sem pripeljal." ~"
1972 I   |                je, da si mi danas tako nenavadno mlačno razpoložen? Le počakaj
1973 V   |            odločivno odgovori – "to je neobhodno potrebno; saj za toliko
1974 I   |               nek vlilo ravno danas to neobičnu moč v Vaše drugač uže oslabele
1975 IV  |               posluhuost i pokoršnost; neodlagljivu i zvestu i natanku izpolnitev
1976 III |           svoju grofovinu v samostalnu neodvisnu kneževinu, za druge naše
1977 I   |            Tvoji celi zmožnosti je." ~"Neoklevaj tedaj dalje, sámo reči,
1978 VI  |          vtaknjeno, ktero je Marjetica neoskrunjeno od turske roke, srečno nazaj
1979 II  |           mračnaki dražé ponočni mir i nepokoj delaju! Pravi menih bi moral
1980 III |     lahkomišljenoga razsajanja, zavolj nepokoršine proti crkvi, neposlušnosti
1981 I   |              tihoga poželjenja! – Neki nepopisljivi angjelski smehljaj se ji
1982 I   |           težavno, mi je pri Tebi tako nepopisljivo dobro i lahko! Kar me je
1983 III |               nepokoršine proti crkvi, neposlušnosti proti njegovomu gospodaru
1984 V   |               vpraša, kjer mu je čisto nepoznat bil. ~"Voglarjev sàm iz
1985 VI  |              ni mogel kaj krivoga, kaj nepoštenoga al nepravičnoga očitati!
1986 VI  |            krivoga, kaj nepoštenoga al nepravičnoga očitati! Dočakala sta vnučke
1987 IV  |                da smo Slovenci, da smo neprebitne skale, kada smo sdruženi
1988 V   |            prisegel ravno na tom mestu neprelomljivu vernost i vdanost našemu
1989 VI  |          svojim. Prvokrat su se morale nepremagljive čete sultana Mohameda omaknuti
1990 V   |             junaki bez iznimke, v boju nepremakljivi kakor zid. Nisu zastonj
1991 VI  |             zastonj! Krstjani su stali nepremakljivo kakor žive skale, v ktere
1992 III |               al vendar su vkljub tomu neprenehoma naj strašneje kletve iz
1993 III |         odgovora!" ~Na to neočakovano, neprijazno zahrjuljenje omolkne poslanec,
1994 IV  |             bil uže davnej to za njega neprikladno mu oskudno društvo zapustil.
1995 IV  |             Glej zato sàm pa tudi tako neredno opravljena. Pa še zmiraj
1996 III |             vendar ga je snoč po svoji nerodnosti v taku zadregu pripravil. ~"
1997 II  |           Martnački v kuhinju na ušesa nesle, kjer su se onda ž nje vsakteri
1998 I   |             odkrito-srčno, kaj Te tako nesmileno stiska okoli srcá? Pred
1999 IV  |               drugi gospôdi v nesramno nesmrno pijančvanje razujzdalo.
2000 III |               njegovih hudobij, zavolj nesramnoga, nekristjanskoga, pohujšivnoga
2001 IV  |            menil, se mi danas naj veči nesreča dozdeva. Kar mi je še včera
2002 V   |            rodbina v Benetkah vsled te nesreče tako osiromašila, da je
2003 IV  |              Hoče, da se obrani, pa po nesreči se malo pre borno dotakne
2004 III |        govorilo. ~Strašno je morala ta nesrečna novica na tešče Urha dirnuti,
2005 I   |               preteglo izprašivanje od nesrečne četiri peresa deteljce. ~
2006 I   |                naj srečnejega, ali naj nesrečnejega. Strašneje je živeti v ti
2007 VI  |            drugi zmed njih vsih je bil nesrečneji od Janeza! – Pobit na duši
2008 VI  |              priženeju vidi, da ni sám nesrečnež; bilo je krstjanskih sužnjev
2009 IV  |             stara mati neizrekljivo te nesrečonosne ptice bali. Bog jim daj