Part

2010 VI  |               se je morebit iz svojega nesvestja zdramil. Janez ga debelo
2011 VI  |                dolgo je Janez v svojem nesvestju ležal, sam ni vedil. Opet
2012 V   |      pripravljena bila. V njo položita nesvestnoga Janeza ter š njim bojišče
2013 II  |        Srebrotniku zalajala, al kakšni netopir skoz kozolc zaslivkal. Dolgostegnjeni
2014 I   |                Kaj me morda meniš tako neusmilene i tako trdosrčne, da Ti
2015 I   |        njegovem obrazu se mu je vidila neustrašljivost, nekaka plemenita pridrznost
2016 I   |             kada če biti konec besedi. Neuztrpljivo je nogama cepetala, od kterih
2017 V   |            njih prošnju v sredu na naj nevarneše, pa tudi naj čestneje mesto.
2018 V   |              danas odrinem na Ogersku. Nevarno i predrzno bi bilo od mene
2019 VI  |                roka srečno skoz koliko nevaršin nazaj pripeljala v ljubu
2020 II  |                nudbe. – "Išči si svoju nevbogljivu hčer pri svetem duhu!" –
2021 IV  |         namestno domu k Pengarju skoro nevedoma pripeljala. Na Marjetični
2022 VI  |                uče, me opet viditi, ki neveju kam sàm prešla, ki me uže
2023 II  |      spreplašenja Janezu nasproti: "AL nevidite kdo da smo, al Vam ne kaže
2024 VI  |               hvaleč, ga jih je jegova nevidljiva roka srečno skoz koliko
2025 VI  |              kazala. Vihari, tepeni od nevidljive roke su pulili i trgali
2026 VI  |                zgrudi, i tako pod meči nevsmiljenih sovražnikov konec vzame. ~
2027 II  |             mrežu. Posebno je pa Janez nevstrpljivo sem ter tje stopal. Ta misel
2028 V   |         bistrih konjičih, kteri su uže nevztrpljivo hrzali i kopitanjem tratu
2029 III |              se mu je vidilo sám seboj nezadovoljen. Sdaj vdari pestjoj po mizi,
2030 IV  |             zamišljenost spoznala, kar nezaljubljeno oko gotovo nebi bilo tako
2031 IV  |                 Sdaj pa lahko noč oče! Nezamirite, da smo Vas tako dolgo zadrževali.
2032 V   |               s vjetim trgovcem v svoj nezmagljivi grad odpravi. Grof je po
2033 I   |            prave prežgene juhe skuhati nezna. S eno besedo, vse imam
2034 II  |               povedati, ki Vas je v ti neznani uri v taki nenavadni spreobleki
2035 V   |          Zakrivil nisàm po svoji vesti ničesa, dok da se ne bode zvesto
2036 V   |                en globoki zdihljej – i niga bilo več! ~Janez tolaži
2037 VI  |            sporočnik vidi, da se Janez nikak ne dá spregovoriti, le trohicu
2038 I   |              uže oslabele noge, da Vas nikako dohajati ne morem." ~Nisàm
2039 V   |              imel žakel zavezan, da ni nikamor vidil, i da tudi jega ni
2040 I   |                mlatvi pred podom. Kada nikoga ni imela, s kterim da bi
2041 V   |            srce skrčilo kakor morda še nikol poprej. Al kakor sàm rekel –
2042 V   |               večidel kod bugarskoga – Nikopolja svoji hrabrosti pogina rešili
2043 II  |               kar pa še misliti ni, al nimata meče spod kutami! Pa meč
2044 I   |             slovenska marka!" ~"Al Vam nisám rekel, da je zaljubljen
2045 IV  |             Smo uže druge korenjake po niti vodile, kaj ne bi toga bornoga
2046 I   |              je še poznalo po opulenih nitih, je nekada, morda pred kakem
2047 V   |                na nji zagleda rudečimi nitkami všito ime: "Marjetica." ~
2048 IV  |         oblečena s mlekom ga došla. Iz nizkoga svetlo oribanimi bakrenimi
2049 VI  |                 ki ga je v Bežigradu s njegovim očetom iz ječe rešil, stoji
2050 III |             crkvi, neposlušnosti proti njegovomu gospodaru caru Frideriku
2051 I   |            tako rekoč, siloj vsilili v njeni govor. Dozvolili su pa s
2052 II  |           trume lovskih spov k nji pod njeno zaštitje. Kmal za psimi
2053 V   |              su te besede Marjeticu od njenoga zahtevanja odvratile, ali
2054 V   |             prenesti. ~Vojska je skoro njevoljna i sita postala tako dolgočasnoga
2055 II  |             Vašim narodom, ki uže tako njevoljno godrnja proti Vam i Vašim
2056 V   |            izgovarja. – "Kako hočeš Ti nježna devica s nam v železni boj! –
2057 I   |          krepka desna milo okol njenih nježnih neder ovije. Dalje se tudi
2058 I   |               ruče, ktere su se ji kaj nježno okol neder prilegle, je
2059 VI  |                brani; od kod drugač ta nježnost i ljubeznivost, kteroj mu
2060 I   |                Martnačku kazaje, da od njihne strani ni nobene zapreke,
2061 V   |        njihovih bronastih čeladah i na njihovem jadernem ukanju, ktero je
2062 V   |            prašina vali. Poznam jih na njihovih bronastih čeladah i na njihovem
2063 II  |               celo posestvo, vse svoje njive, travnike, nograde i gojzde,
2064 VI  |              ki se le smeji, kada spod njnemi igraječimi prsti človek
2065 V   |           razhadila. – Ako me zares po nobenem načinu nočete uvrstiti v
2066 VI  |                čisto zdrav. – Ne čutim nobenih bolečin več! Koj danas bi
2067 IV  |                ga je uže ogovorila, al nobenkrat odgovora dobila. Zamišljen
2068 I   |                deklina ljubiti! Nikada nobenog drugoga od Tebe!" Vidiš
2069 VI  |                kakšnoga še ni najdel v nobenom drugom narodu. Celó papežu
2070 IV  |            ptujega sveta v vasi ter se nobenomu v srce viditi ne more kakšnoga
2071 III |             celjskoga grofa! I kjer ga nočeš po lepim ižročiti, ga bodeš
2072 II  |                sebe imeti; – ako pa to nočo" – pristavi odvažnim naglasjem – "
2073 II  |           obrekvuje pred svetom zavolj nocojšnjega pripetila." ~"To hočemo,
2074 IV  |                da se z toga, kar se je nocojšno noč zgodilo, ne bo nič kaj
2075 II  |              reč zada, da bo molčal od nocošnjega pripetila, da se ne omadeži
2076 I   |                gotovo drugač, otročjih nog si uže odrasla! Skora bi
2077 I   |               ne?! Debelo me pogleda i noga mu na lopati obstane. S
2078 I   |                besedi. Neuztrpljivo je nogama cepetala, od kterih je desno
2079 V   |             besedah hud potres tla pod nogami stresel. ~"Moj oče! ta glas
2080 V   |              se prekrižaju, skočiju na nogé i hité slovó jemati od svojih
2081 III |             zaškripne, roku vpésti ter nogoj v tla vdari – "vas čitiricu
2082 II  |             vse svoje njive, travnike, nograde i gojzde, svoje celo poslopje,
2083 Pred|                bo še dozvoljeno izreči nokoliko besedi v zahvalnost mojemu
2084 IV  |        glasonoša se sliši, kako narodu nopoveduje pričetek volitve. Fantje
2085 IV  |                ter ga med narodom okol nosiju. Vse se je k njim sililo,
2086 V   |                 Arabčanov služe donese nosilnicu, ktera je za ranjene pripravljena
2087 V   |       vstavljaš!" ~"Saj še komaj hlače nosiš" – dostavlja na polj šaljivo
2088 I   |        strahota bila viditi brežen med nosom i brado. Usnate lica su
2089 III |            kakor da ne bi htelo viditi notrajnosti. V savinski dolini je stala
2090 IV  |             manju spremembu v njegovem notranjem spozna. Tudi Marjetica je
2091 V   |           siloj iz štekljev vzdigneta. Notri najdeta človeka visoke postave
2092 VI  |                Al vse zastonj! – Vedno nove i vedno veče turske čete
2093 III |          Strašno je morala ta nesrečna novica na tešče Urha dirnuti, ves
2094 V   |                  Ko Mlinarjev Janez to novicu Ivan-Sibinjaninu v tabor
2095 IV  |                na levo ramo obesiju, i novo bandero v roko daju. Tako
2096 IV  |             Župan, celo starešinstvo i novo-izvoljeni načelnik su bili povabljeni.
2097 IV  |               vidil i čul i posebno je novo-izvoljenoga načelnika ko vodja tistoga
2098 I   |        nabijali ter to, tačas še čisto novu znajdbu pokuševali. Al bog
2099 I   |                prav po staro slovenski nošnji, su ga kaj izvrstno krasili! –
2100 II  |        gospodarja – kteroga grb ste na nožama vidili?" ~"Zakaj? v kterem
2101 I   |                 da su se jejne okrogle nožice, al samo do primerne višine,
2102 IV  |               je visel na desni strani nožiček. Okol neder si je umetno
2103 I   |         cesarjem in ne pod papežem. Iz nožnic jegovih se mu je svetil
2104 II  |               zavrne, svoj nož nazaj v nožnice vteknuvši, – "da ste sdaj
2105 VI  |          zbrisal. Od vsih strani su se nu sužnji na prodaj ponujali,
2106 II  |          darila, zastonj vse jegove po nudbe. – "Išči si svoju nevbogljivu
2107 VI  |                to pozvanje, zgruden je oatal v svojem kotiču, dobro vedši,
2108 VI  |          vendar ni ne naj manj dražilo obče veselje. ~Srečna sta bila
2109 II  |             moji visoki kneževski stan občenjem s kakšni plužnim prostakom!" ~"
2110 V   |                  pahnjen je iz crkvene občine i človečkoga društva. Je
2111 VI  |            vidil. Vsi su jegovu jakost občudvali. Lahko bez vsega napenjanja
2112 II  |           žaljivo kriviti! Gorjé mu! – Občutit hoče, da nosim železne rokavice! –
2113 I   |               ljubiš, da morda tudi Ti občutiš, kar ja občutujem. – Ti
2114 VI  |                 Sámo čutiti bi se dali občutki ljubezno okloplenih, pa
2115 V   |           stojim, onda" – sila jegovih občutkov mu skoro besedu zaduši – "
2116 I   |                tudi Ti občutiš, kar ja občutujem. – Ti molčiš! Daj, odgovor
2117 V   |         križarski tabor tako na debelo obda, da ni bilo moč ne pet korakov
2118 V   |          Oskrbovanje mojega pohištva i obdelovanje mojih zemljišč izročim Pengarjevim
2119 V   |               s celi četi beričev grad obdjal od vsih strani. Nejevoljen
2120 VI  |              Sám ranarnik je uže skoro obdvojil na Tvojem ozdravljenju. ~"
2121 V   |               moč le v svojem zelenku. Obečali su mu sto i sto zlatih cekinov
2122 V   |                je celó v svoj šator na obed povabil, ter se priljudno
2123 IV  |              železni štit na levo ramo obesiju, i novo bandero v roko daju.
2124 IV  |         rožmarin-vejicu. Za vrat si je obesila zlatu blagoslovljenu svetincu,
2125 III |                moral dati za oni stolp obesiti, da bi vidil, kako su moje
2126 IV  |                 Svoj rog opet čez rame obesivši, seže v svoj prsnik, potegne
2127 I   |                naši novi gospod kaplan obhajali. Toga gospoda pa ja zares
2128 II  |                menoj v hišu, da veselo obhajamo po stári navadi dan obljube. ~
2129 IV  |         budivši da naj vstajaju, da se obhajanje svete Ane pričenja. Prej
2130 V   |                    Groza vse pričejoče obide viditi takoga živoga mrliča!
2131 VI  |          severno-afrikanskih predelih. Obilo je darovala krstjanska ljubezen
2132 Pred|             Štajarskem, ki su me zares obilodarno podvpirali v tom mojem književnom
2133 IV  |            Šimekov Tona je svoje citre obiral, da je bilo kaj! Vsim je
2134 I   |            razsrdil, i da ga je začela obirati, kar je prav mojstersko
2135 II  |              ga prositi, jegove kolena objemaje, – "vse Ti dam, svoje celo
2136 IV  |             Marjetica izvije Janezevih objemajev. On ji vedrico zajme, škaf
2137 IV  |               poskakvalo, se rokovalo, objemalo, rajalo i grofa do nebes
2138 II  |          robidovjem našel. Obžaloval i objokaval ju je, kakor le oče po svojem
2139 VI  |          prešla, ki me uže mrtvu morda objokujeju i obžaljujeju! Se ve da
2140 V   |               odvezati more!" – Fantje obklopiju svojegu ljubljenoga načelnika;
2141 II  |               ne Vaše obzidje, ne Vaše obklopje, ne Vaši vitezi, ne Vaši
2142 II  |        omaknuti, al zastonj, psi su ju obkolili i na nobenu stran ji ni
2143 VI  |            boje mavrice božje, kada se oblak razkadi! Bog ve na kakšnoga
2144 II  |              sdaj v naši pesti, v naši oblasti, da ste naši vjetnik! –
2145 V   |                opet drugu svoju obleku obleče. ~Janezu se je pod ovezami
2146 IV  |               je tudi Marjetica pražno oblečena s mlekom ga došla. Iz nizkoga
2147 I   |           obraz se sdaj ožarival, sdaj obledeval. ~Nehote se prime za svoja
2148 V   |           Turke v gradu od vsih strani oblegli, da ni mogla živa duša ne
2149 V   |              postala tako dolgočasnoga oblegovanja posebno pa naši Teharčani.
2150 V   |              je bilo moč na leta dolgu oblegu prenesti. ~Vojska je skoro
2151 V   |                kakor zgol kost i koža. Obleka su mu bile stare sprhnele
2152 V   |               mogel umevno! Po še lepi obleki se pa je koj poznalo, da
2153 VI  |            vbogoga milosrčno nasitila, oblekla i nadarila. Zato jih je
2154 V   |                čez-nj opet drugu svoju obleku obleče. ~Janezu se je pod
2155 V   |                 Več od polovice jih je obležalo; ostali pa v strahu peté
2156 VI  |              je med ranjenimi al mrtvo obleženimi še najti mislil. Tudi teharski
2157 I   |              mračnoj svitloboj čarobno oblijaje ta ljubezni prizor. ~"Janez!" –
2158 I   |             kropom polil, ga žarjavica oblije, vidivši, kako nemilo ga
2159 V   |           zlatimi svojimi žarki sjajno oblilo modro-pošteni obraz vmirajočega
2160 II  |           obhajamo po stári navadi dan obljube. ~Celo društvo se je ganjeno
2161 I   |           Pengarjevih smehljaj posili. Obljubijm ti to storiti. Soseda Martnačka
2162 II  |              Kaj radi tedaj prenočišče obljubiju. Spod ramu ga vzameju, mu
2163 II  |           juter pri volitvi, kakor sàm obljubil, me slobodno vsak zmed Vas
2164 IV  |              molčati moramo, kakor smo obljubili, bo vendar le zmiraj hlepel
2165 I   |             sàm djala – al to mi moraš obljubiti, da, ako ti ne bo po volji,
2166 II  |               popevalo na sreču zakona obljubljencev, na še dolgo življenje staroga
2167 V   |               sinove, Vaše brate, Vaše obljubljene prihodne zaročnike zmagavce
2168 III |           začne sám seboj govoriti. – "Obljubo moram pa vendar spolniti,
2169 IV  |         drevesa i strehe su bile danas obljudjene. Šum je vedno narašal. ~
2170 II  |           nadebelo nakupičenimi oblaki obložen, iz kterih se je včasih
2171 V   |              se v odsadu i pomoč silno obloženem Beligradu. Čul je naime
2172 V   |           kazni. ~Fantje su naprej šli obloženi pridobljenim orožjem pepavajoči
2173 V   |               je predrznul mu Beligrad obložiti i da ga hudo stiska. Razsrdil
2174 VI  |          turske boje na jadrilo ter se obnaša, kakor pravi Turk. Na ta
2175 IV  |               i za našu lipu; k Vam se obnem ter Vas zarotim pri živem
2176 III |              vsa jegova cenjena moč mu obnemagaju. Bilo je naime izklučivno,
2177 II  |                da poklekne, al moči mu obnemoreju on pade, i drugo jutro ga
2178 IV  |      našopirjenih Celjank, kakor da bi obnoreli bili! Čisto drugačišnoga
2179 V   |               rod celjskih grofov tako obogatel, da je celó kralje i care
2180 III |             celjsko starodavno mestice obokoljeno od temnoga od deža zapranoga
2181 II  |                vekšimi burkljami se je oborožila. Jejna zelena aubica ji
2182 V   |               od svojih dragih, ter se oborožiti i pripravljati za odhod.
2183 V   |             gojzd ali pa na stražu. Se oboroživši hiti pod lipo, zatrobi v
2184 IV  |           slavni gospodar grof Urh, se oborožjati za domovinu, za veru, za
2185 IV  |              bandero v roko daju. Tako oborožjen se sdaj k narodu obrne. ~"
2186 VI  |               tudi zavolj cene zelo ne obotavlja. Uže prvi dan, ko je v Algir
2187 III |                orožje. Ako se bi morda obotavljal ga predati, mu kratko kažite,
2188 VI  |                v svojem veselju papeža obožavali i jegovoga sporočnika i
2189 V   |             boj! – Rožica se nikada ne obrača proti ledenem severu. –
2190 V   |              bojnih brazd! Tako sam ja obračal – al bog je drugač obrnul.
2191 III |                   Al kakor tudi to reč obračam, od vsake strani ima za
2192 V   |                laslje su ga bili divje obrasli – i star, star je izgledal
2193 I   |          gibčnejega od mekove mladike, obraza pa tako krasnoga, da je
2194 IV  |           zapreg je sve vrelo. Na vsih obrazih se je izraživala radovednost,
2195 I   |           obadva kosmatimi bradovicami obraščena. Nasproti pa, kada ju je
2196 IV  |       Teharjami srečata berača s divjo obraščeni bradi raztrganimi rokavi,
2197 VI  |             kakor črni trak italjansko obrežje! Ko do kraja prijadraju
2198 VI  |              vgovori, si solze iz očeh obrisaje, – "lepši je vmreti, kakor
2199 I   |            čelo, kakor da bi hteli tim obrisajem si tudi skrbi ž njega obrisati.
2200 I   |        obrisajem si tudi skrbi ž njega obrisati. Med tem prihiti kakih sedamnajst
2201 V   |           Janez mahne i daleč pokošena obrita glava odleti – al pri ti
2202 II  |               omastne prste v predprtu obrišivši fletno za kozarec prime, "
2203 II  |            sdaj Pengarjev proti menihu obrneju – "da je to namena Tvojega
2204 I   |             dobiti. Proti Marjetici se obrnivši šaljivo rečeju, da jim je
2205 II  |           nadaljuje na pol prot menihu obrnjen, "kdor zmed Vas pričejočih
2206 V   |             obračal – al bog je drugač obrnul. Oskrbovanje mojega pohištva
2207 IV  |             svetlo oribanimi bakrenimi obroči široko okovanoga škafca
2208 III |                narasteju izpod košatih obrv kakor zmaju tak otrpne!
2209 VI  |            njim; ki le to pojme, kar v obsežku jegovoga razuma leži; se
2210 III |             stalo na temno modrem nebu obsijaje visoke odre i temne stolpe
2211 V   |              me nisi ogrevalo, me nisi obsijalo. Celó edino okence na moji
2212 IV  |               bi bil samimi cvetlicami obsjan, vendar žalostna pustinja!" –
2213 II  |          obično okol kresa. Polna luna obsjana od stotinah i stotinah miglečih
2214 III |                bi bil, da vidi na smrt obsojonoga spred seboj, kteromu je
2215 I   |               Janez je na svojem mestu obstal, ne zapazaje, da su drugi
2216 I   |            pogleda i noga mu na lopati obstane. S prvoga je tajil. Al to
2217 I   |                desnicu uže na pol pota obstrežeju se prijazno smehljaje. Janez
2218 II  |               skrijemo i toga mračnaka obstrežemo. Mislim da jim bodemo vkosi.
2219 V   |               Marjetica vtolaši se. Ne obupaj! saj to ni ločitev za vekomaj.
2220 IV  |              opravke, za kratek čas mu obve mreže stavile!" ~"Najnim
2221 V   |            Nazadnje vendar le menihova obvelja, i Janez mu obljubi še danas
2222 V   |              Te pazim, da Te ranjenoga obvezujem da Te žalostnoga tolažim,
2223 III |              temnoga od deža zapranoga obzidja. V farni crkvi k svetomu
2224 II  |              ne bo več štitilo ne Vaše obzidje, ne Vaše obklopje, ne Vaši
2225 III |            težki stopaj po naj vrhnjem obzidju se je odmeval po gradskem
2226 I   |               gumbami, irhnice, umetno obšite, do kolena visoki škorni,
2227 VI  |               mrtvu morda objokujeju i obžaljujeju! Se ve da sàm se zelo nad
2228 VI  |             dene, ter ga nekoliko časa obžalovaje gleda! "Tovarš!" – ga čez
2229 II  |           strgan med robidovjem našel. Obžaloval i objokaval ju je, kakor
2230 I   |               smisel Tvojih besedi; al obžalujem Te iz celoga srca." ~"Hvala
2231 I   |         desnicu v pozdravljenje plahim očakivanjem, kaj hoče iz vsega toga
2232 V   |               na dragi stari dom mojih očakov. Vem da mi Pengarjevi te
2233 IV  |                Težkim srcem su jih uže očakovali. Mlinarjev Janez je vse
2234 I   |            Poznalo se mu je, da nekoga očakuje al išče. No zares, ko zagleda
2235 II  |         sačneju, i solzice su se jim v očéh igrale. – "Vsliši me očeta,
2236 I   |          ostalo izkušenomu očetovskomu očesu. Zato še enkrat, ne malo
2237 I   |             živé ljube matere i skrbni očeti, al odkar su moja rajna
2238 V   |               kjer se nisàm upal domu; očetove leskavke se preteglo bojim!
2239 I   |                sprepričana biti, da od očetovske strani nobene zapreke ne
2240 II  |          ganjeno resnobnih besedi toga očetovskoga blagoslova v hišu podalo.
2241 I   |               skrito ostalo izkušenomu očetovskomu očesu. Zato še enkrat, ne
2242 II  |             kdo da smo, al Vam ne kaže očevidno naša zunajnost, da smo službeniki
2243 I   |            nisu oče ne žal-besedice ne očitali, no to tudi ni bilo treba;
2244 IV  |               hitro, da po skrivnem al očitnem v grofovu pest padeš, čem
2245 III |               togotiti. Ne sámo, mu je očitoval i pretil, da ga bo ob njegovu
2246 V   |               me živoga pokapanoga!" – Odahne se, kjer ga je govorjenje
2247 IV  |              plošnati strani čez pleča odari rekoč: "Bolje Ti je biti
2248 IV  |              ne moreš, ne smeš, ako Te odbereju i izvoliju. Plašljivost
2249 III |            ugodni zajutrek. V grada je odbila ura uže šest, al vse je
2250 III |            oken, al opet od njih nazaj odbliskavalo, kakor da ne bi htelo viditi
2251 V   |             udarcem, napad za napadom, odbran za odbranom. liZeče sta
2252 V   |            napad za napadom, odbran za odbranom. liZeče sta imela uže oba
2253 V   |          dobrovoljno, saj vidiš, da si odcepljen od svojih, da Ti od nobene
2254 I   |              Glej, ljubo dete, kako se oddaljuje včasih človek od svoje namire,
2255 V   |                dolgo, ko su fantje uže oddirjali, kaže sled, po kterem da
2256 V   |              ga sdaj vleče v hišu pred oder mrtevca. ~"Grof!" – mu očituje,
2257 I   |               si uže odrasla! Skora bi odgonul, da hočeš par grošičev za
2258 II  |              mu fantje zaporedom ukaje odgovarjali. Al bolj ko se mostu bližaju,
2259 V   |           ljubice si nisu upale svojih odgovarjati od njih početja. Večnu luč
2260 I   |               zaosatala – ji Pengarjev odgovore – mislil sàm, da si uže
2261 V   |            opet s nosilnici na bojišče odhiti, Voglarjevoga samoga v šatoru
2262 IV  |            čutila ne bi š njim v lovpu odhititi. Janez je malo naprej odišel,
2263 II  |                Frančkinu možitev. Pred odhodom se še poškropi blagoslovljenoj
2264 IV  |               do duru posveti. ~Fantje odideju. Ko do vaške lipe prideju
2265 IV  |         odhititi. Janez je malo naprej odišel, al kmal je tudi Marjetica
2266 I   |                si uže napredj s težaki odišla." Popevati su začeli i dozdevalo
2267 VI  |              na večer opet nazaj v Rim odjadra, kar pride Arabčanova barka
2268 VI  |                sdaj ta moji tovarš?" ~"Odjadral je s mojim gospodarjem v
2269 VI  |              raztumačil bodeš?" ~"Kada odjadramo v Algir?" Janez čez nekoliko
2270 II  |              najte tako siliti." Janez odjenja. "Danas, je djal grof" –
2271 V   |          Stojte! Ta je moj!" Janičarje odjenjaju. "Podaj se nam dobrovoljno,
2272 IV  |               za Marjeticu. Grof ne bo odjenjal. Kar si enkrat v glavo vbije,
2273 I   |              matere i skrbni očeti, al odkar su moja rajna mamca, bog
2274 II  |              bi jim ja od znotraj duri odklenul, i tako bi onda vsi četiri
2275 I   |           siliš, da Ti celo svoje srce odkrijem, i akoravno morebit zdravila
2276 I   |          trpljenje! – Daj, razodeni mi odkrito-srčno, kaj Te tako nesmileno stiska
2277 II  |            Vaši beriči. Onda Vas ne bi odkupilo več ne Vaše zlato i srebro,
2278 II  |              čim se hočem rešiti – čim odkupiti Vašega vjetja!" – Grof malo
2279 VI  |              prijadraju je dobil vsaki odkupljenec še toliko denarja, da je
2280 VI  |            nakupljenih al prav za prav odkupljenih sužnjev. Vse je uže bilo
2281 VI  |            menili morda do mene imeti, odkupljenjem naju, več kakor gre poravnali." ~"
2282 VI  |           svojih sužnjev na krstjanske odkupvavce prodajal. Papežev sporočnik
2283 Pred|                da sàm se v slovstvenih odlikah, i sèm ter tje tudi v poedinih
2284 I   |       teharskimi fantini se je posebno odlikoval Mlinarjev Janez. Za pol
2285 IV  |                junačkem stopanju sn ga odlikovale zmed celoga ljudstva. Kakor
2286 I   |            polja! Zato se pa tudi tako odlikuje Vaša kuruza od mejašne,
2287 I   |            čednosti ima, ktere deklinu odlikuju; tudi bez groša ne bo; i
2288 VI  |               enkratnoga odsluženja al odliupljenja iz suženstva, od povratka
2289 VI  |               kjer Ti je uže suženstvo odločeno, pod mojega gospodara prišel.
2290 IV  |            steber moje rodbine; sàm se odločil Vas za vse to nadariti. –
2291 V   |            moraš pred njim" – poslanec odločivno odgovori – "to je neobhodno
2292 III |              še malo časa za življenje odmerjenoga, tako je bil zamišljen,
2293 V   |           bogom!"" jim ostali vaščanje odmevaju Vsak svoga konjiča ostrogami
2294 II  |               nedostigljivih krempljah odnaša. Al opet ga je to odvračalo
2295 II  |              Frančiku iz Košnice siloj odnesel v svoje, bog mi greh oprosti,
2296 II  |             toga še naj debeleju ravno odojenu telícu iz hjeva vzame. Zadnjič
2297 I   |              srp v prelast, ter si pas odpaše. ~"Dragi tatek, pa nekaj
2298 II  |               opravi opet same od sebe odpele. Hitro jih opet zapinjat
2299 III |        zadržite, o mraku pa v Bežigrad odpeljajte!" ~Vse prošnje, vse zaklinjanje
2300 VI  |             Bog ve kam i kako daleč bo odpeljan, po vsi prilici na kakšen
2301 II  |             živi!" – reče, i le toliko odpije, kar su se ji znablji malo
2302 V   |              ki se je na ječnih vratah odpiralo, jesti i piti; i nazadnje,
2303 III |               pečat, ter ga začne leno odpirati i iz zvunajnih zamotkov
2304 V   |            kakšnomu voglaru v Pečevnik odpraviju, da tudi za njo ne bo grof
2305 IV  |            Nevem kaj bi storila, da bi odpravila to slabu volju iz Tebe!
2306 I   |              njene jezičnosti iz grada odpravili se je sama na svoju roku
2307 V   |                kada juternju molitvicu odpravim – zaukam bogu v hvalu, ki
2308 VI  |                hočete!" ~Turk se ne da odpraviti ter zmiraj več i več za
2309 IV  |            prvi po koncu. Prvo ko duri odpreju se po vremenu, po meglah
2310 V   |         tolovajsko tolče po vratah?" ~"Odpri!" – se srdito zvan oglasi – "
2311 V   |               pri vratah pričakvaje. ~"Odprite brže, drugač Vas dam vse
2312 VI  |                 kjer celi pot še očesa odprl nisi. On je kmal drugi dan
2313 IV  |                oče to pripovedali, pod odprtim oknom treske cepal i to
2314 V   |                 naj se vdeleži velikih odpustkov, ki jih je papež razpisal
2315 V   |              spašnik, očeta pa lepo za odpuščanje prosi, ter jim pri voglarenju
2316 I   |            drugač, otročjih nog si uže odrasla! Skora bi odgonul, da hočeš
2317 IV  |                medici stregle; uže bol odraščene su se pa za peče i robce
2318 III |            modrem nebu obsijaje visoke odre i temne stolpe gornjega
2319 IV  |        spregledal i vsakomu svoj posel odredil, gre v svoju spalnicu, prepreže
2320 I   |                staviti; tam usajaju na odredjenem kraju rante i prekle v ledinu,
2321 I   |            reči, saj Veš, da Ti nič ne odrekam, ako je le mogoče." ~"Ja
2322 V   |      Pengarjevi te prijaznosti ne bodu odrekli. – Ako mi je pa večni bog
2323 V   |           grofovi roki oteti. Še danas odrinem na Ogersku. Nevarno i predrzno
2324 VI  |               ostalimi vojščaki od tod odrinul. Tvojega tovarša je seboj
2325 VI  |             več! Koj danas bi še lahko odrinuli!" ~"Ranarnik" – mu služe
2326 I   |               kozice ne bodu od jaslic odrivale." ~Pengarjevih smehljaj
2327 V   |             tursku vojsku bližati se v odsadu i pomoč silno obloženem
2328 V   |                 Mlinarjev Janez je bil odsihmal tako rekši, jegova desna
2329 VI  |                ljubezni, od enkratnoga odsluženja al odliupljenja iz suženstva,
2330 VI  |              nad njimi zagrešila! – Pa odslužiti si hočem to pregrehu kolikor
2331 III |                v duhanju! Vkljub nočem odstati od tebe. Viditi čem kdo
2332 I   |             teharski vasi. V primernem odstavku za težaki koračiju sám Pengarjev
2333 IV  |                trikrat v rog zatrobši, odstopi. Župan pa i za njim sedem
2334 V   |       predprošnje pred papežem, naj bi odtegnul od njega prokletev, naj
2335 III |             svoje zagrinjalo iz doline odtegnula. Mično je bilo gledati iz
2336 II  |              očituje "Vi se hočete tom odtegnuti, saj tudi Vi spadate v to
2337 II  |           puščali Vaši pot iti, da nam odtimljate dekleta naše, da jih vlečete
2338 III |             grof, i konja arabčana." ~"Odtirajte mu jegovo orožje. Ako se
2339 V   |             Moli, dragi moj sin, da mi odtiraš skušnjave, ki se mojih domišlij
2340 V   |                ki se vrh strme planine odtrga i v dolinu dol dereča vse
2341 V   |              njem da mu brani si oveze odtrgati. Janez ga debelo pogleda. – "
2342 III |              tvojih neder! Onda te čem odtrgnuti! Onda je naj veča slast
2343 V   |               prsi prebosti – al v tem odvažnem trenutku, mu sekira čepinju
2344 II  |         nemilosti." ~To je bilo Janezu odveč. Svoj zavratni robec si
2345 V   |                sporočila, ktero nas je odvezalo naše podložnosti? – Bati
2346 V   |           življenje, da se spokorite i odvezu papeževu doslužite!" ~Čudno
2347 V   |        povzdignuli ko svojega vodnika. Odvežem Vas sdaj Vaše prisege do
2348 II  |         grešnomu svetu, naj zanesljivo odvrača svoje oči od naših hudobij,
2349 II  |               odnaša. Al opet ga je to odvračalo od te sumnje, da se na drugi
2350 I   |                s Vama!" – ji Pengarjev odvratiju. ~"Bog!" – se še enkrat
2351 V   |        Marjeticu od njenoga zahtevanja odvratile, ali ji je pa morda kakšna
2352 Pred|              je od te prve moje namene odvratilo. Zato se veči del djanja
2353 II  |             njegovoga naklepa za nocoj odvratiti. I zares su oni trije iz
2354 IV  |                da ni ne očesa od njega odvrnula. ~"Kako se Tebi dopada ta
2355 VI  |                 od kodar mu celó up bo odvzet, še kada svoje Marjetice
2356 III |            pisma v roke, prej ko se mi odvzeto orožje i konj nazaj ne da.
2357 IV  |             Lahko noč" – jim Pengarjev odzdraviju. Marjetica do duru posveti. ~
2358 IV  |              jekla prispodobi. Grof mu odzdravši, ostane iz svojega sedeža,
2359 IV  |               drugači zatrijančili. Po odzgonenju nabijeju štuke i na vse
2360 V   |                njih početja. Večnu luč odzgoni, fantje se prekrižaju, skočiju
2361 IV  |               tukaj! Juternice je šele odzgonilo, i zvezda danica se še ni
2362 IV  |               d. K večjem da je kakšna oferca zaljubljence po strani gledala,
2363 I   |             imela, večidel je v kakšni oferiji sedela, ljudi so pa obično
2364 IV  |                junačtvo! Turk i Nemec, Oger i Vlah poznaju slovenske
2365 V   |                kakor dolga i široka je ogerska ravnina, da v jeseni udare
2366 V   |               rajnim grofom Ermanom na ogersko šel v tursku vojsku, i vendar
2367 V   |              ga plaho turski janičarje ogibljeju. Kakor črtalo, kada v celini
2368 II  |                straže na vsih četirih, oglah kozolca vsaku ža butaru
2369 IV  |               veliki prostor na četiri ogle zaprežen, da se ljudstvo
2370 IV  |               se po vremenu, po meglah ogledaju; potem še le greju drušinu
2371 I   |                Kakor orel se je včasih ogledaval tje čez ljudstvo, ktero
2372 V   |               veke!" ~Vsi su gledali i ogledavali svetinicu, al nobeden ni
2373 IV  |               se je gnetilo, vse se je ogledavalo, od ktere strani da bo novi
2374 III |                na tanko papeževo pismo ogledavati. Vidilo se mu je, kakor
2375 IV  |               ako Te sámo enkrat še na ogleduhanju zasačimo!" – ~Bog ve, kaj
2376 II  |            Izvohali su ju naime jegovi ogleduhi, i grofu povedali od njene
2377 III |              najbolje plačan zmed vsih ogleduhov, i da še vrh svoje pogojene
2378 II  |                skrivnem kod sebe nosi. Ogleduje i motri ojstreje meniha
2379 III |        naštevati dokaze svoje zvijačne ogleduše sposebnosti, pa Urh mahne
2380 III |          spavajoče oči i ušesasa mojih ogledvačev i posluhačev Te bodu gotovo
2381 IV  |               zmiraj hlepel po svojimi ogledvači, kterih se človek današnje
2382 III |             celo povzdanje do njegovih ogledvavskih sposebnost, se opet poravna
2383 V   |         nazadnje, ko je celo oslepel i oglušel, v celem gradu morda ni
2384 II  |               glasi nasiliju, da skoro ogluši. ~"Da – da" – sastoče menih. ~"
2385 I   |              gori prišle. Tukaj delaju ognišča iz tratnih vež pod debelo-senčnatimi
2386 VI  |              široke pleča napete prsi, ognjeno oko, visoko čelo krepke
2387 IV  |              Sdaj prižanta oni berač k ognjisču, kteroga sta pri Sovodni
2388 IV  |               je bilo tudi Martnačkino ognjišče. Hej, kako se je še starka
2389 IV  |           mnenja čujeju – "pusti ga ne ognjusi svoje roki nad njim, da
2390 IV  |             prepečena i prhka, sdaj je ogorke v ogen porivala i t. d.
2391 IV  |           zasmodila. Dvakrat ga je uže ogovorila, al nobenkrat odgovora dobila.
2392 III |             spred sebe zamrmlja i čelo ogrbanči. Čez malo časa strežaj pristopi
2393 V   |         zadnjikrat spregovori – "tvoje ogrevajoče žarke čutim še enkrat na
2394 II  |            Turkom, ktere bomo skoro na ogrski i hrvatski meji napadli.
2395 IV  |              bradi raztrganimi rokavi, ogulenim raztrganim klobukom i s
2396 II  |              po domače napravil i malo ohladil, si odpne svoju menišku
2397 V   |            razpošiljati, da bi jih bil ohranil veselne i dobrovoljne. "
2398 VI  |      današnjega dne v teharski okolici ohranila. ~
2399 III |                se spod zemlju skriješ! Ojstre nikada spavajoče oči i ušesasa
2400 IV  |              krivem nosu, predrznost v ojstrem pogledu, jakost v junačkem
2401 V   |               kmal pocepaju pod udarci ojstrih mečev; na skoro su dvoriščne
2402 III |                šipah podolgovato-ozkih oken, al opet od njih nazaj odbliskavalo,
2403 V   |         dragocenim kamenjem i biserjem okinčani opasi; tukaj su Kristusa
2404 IV  |          doneseju; mu svitli dleskasti oklep okol prs oklopiju, mu dolgi
2405 IV  |              viteza s sivo - jeklenimi oklepi i črnimi spredobrazniki.
2406 IV  |                bojni čeladi, s svitlim oklepom, s črnim spredobraznikom
2407 III |               bil bi gotova še par dni okleval v grad priti." ~"Hahaha!" –
2408 IV  |               starka vrtela i obračala okljub vsakomu dekletu. Vse je
2409 V   |               jeklene čelade i železni oklopi lesketali v juternem solncu,
2410 IV  |               dleskasti oklep okol prs oklopiju, mu dolgi križasti meč opašiju,
2411 VI  |               se dali občutki ljubezno okloplenih, pa ne izreči. Sdaj postane
2412 IV  |               pripovedali, pod odprtim oknom treske cepal i to čul. Celó
2413 I   |               Te tako nesmileno stiska okoli srcá? Pred menoj morda ne
2414 V   |              načelnika voliti. Mene pa okolnosti siliju bežati iz svoje domovine
2415 III |           vdati i še večim zapletkom v okom priti, preda pismo bez daljnih
2416 I   |              celi dan v vročini kuruzu okopavala, še prelasta nažela!" ~"
2417 III |               i laž je, da ne bi še te okorne Teharčane v svoji sak vlovil!" –
2418 I   |               ne smem zamuditi. Nekako okorno, kar drugač ni bilo v njegovem
2419 V   |              da še ni popolnoma mrlič. Okovana je bilo v težko železje.
2420 IV  |                bakrenimi obroči široko okovanoga škafca su se svetile plehnate
2421 II  |               svojoj mračnoj svitloboj okrajinu v sladko sanjivem spanju
2422 IV  |                skup ju proti sveti Ani okreneju. Juterna hladna sapa je
2423 V   |             vrč s vinom, da bi se malo okrepčal. Prevelika jegova slabost
2424 VI  |                popolnoma ozdraviš i se okrepiš; zakaj na morju bi bil gotovo
2425 I   |             tla rosila; da su se jejne okrogle nožice, al samo do primerne
2426 VI  |            razkadi! Bog ve na kakšnoga okrutneža, na kakšnoga krvopivca je
2427 V   |               razodevala si srce svoje olajšati v maščevanji nad Teboj.
2428 I   |                mi, morda si s tem srce olajšaš, i bog ve, ako Ti ne morem
2429 I   |                upam s tem saj nekoliko olajšila za svoje srčne bolečine
2430 I   |              lipi, kakor da bi veljalo oltarje molikom staviti; tam usajaju
2431 V   |                Urh, ki do sdaj ni pred oltarjem, še manj pa pred človekom
2432 IV  |           kolenih klečal spred velikem oltarju boga moleč; še enkrat zdihne,
2433 II  |                 da bi se vdeležbal bez omadeženja svojega dostojanstva takšnih
2434 II  |         nocošnjega pripetila, da se ne omadeži poštenje mojega imena, na
2435 II  |            dotakne, kjer bi se tako le omadežila. ~"Kdo si, ki se predrzneš
2436 IV  |             pogine slavno, kakor pa se omakne sramotno. – Meni pa sdaj
2437 V   |             planilo." Fantje, se nazaj omaknivši, v krog stopiju okol Janeza
2438 V   |           vdala, nobena ni za peden se omaknula. Na obeh straneh enako junačtvo,
2439 II  |                pri vratah obstoji, ves omamljen, i morda bolj v znoju, kakor
2440 I   |             veha! Umazana je pa bila i omastena, da se je kar svetila. ~"
2441 II  |              Nazadnje i vendarle svoje omastne prste v predprtu obrišivši
2442 VI  |              enkrat sprebudil iz Tvoje omedlevce. Celih sedam dana je trpelo.
2443 VI  |            morju bi bil gotovo v svoji omedlevci bez zdravničke podpore vmrl,
2444 III |           priti! Zapamti si!" ~Grofica omelkne, se nakloni i pohlevno za
2445 II  |             pozabili," – mu Janez bolj omiren zavrne, svoj nož nazaj v
2446 V   |             moj sin!" starček vidljivo omirjen nadaljuje – "le daj mi rokó,
2447 I   |                 Pengarjev, ju opazaje, omolkneju. Nikom pa ni ugodneje došla,
2448 I   |              povem. – Oba vsa za enčas omolknila. Ja sàm čakala, kaj če on
2449 III |              Celó ptičce su prestrašne omolknule, kjer sta dva škajnca se
2450 V   |             zdrkne, v sedlu se zgrudi, omotica ga napade i na levo se zvrne
2451 I   |       razgubilo, kjer se je uže precej omračilo. Sámo Janez je na svojem
2452 III |             grofu! Vsaka zadrga jihnog omrežja mi je bila poznata – i laž
2453 V   |                rokó, dok da moja še ni omrzlela. O smrt mi bo sladka, –
2454 II  |              spregovori sdaj eden zmed onih treh zapovedajočim glasom. – "
2455 Pred|           slovenske književnosti ne bo onim mirilom mirila, kterim se
2456 IV  |           našel. Pohvali to, obrekvuje ono, kakor se prispodobi pridnomu
2457 II  |              Vama je morda srce v gače opalo, kjer sta se tako vstrašil
2458 II  |               na enkrat obadva noža iz opasa zdrgne. Vsi ostrmiju. "Al
2459 II  |                kuti velika dva noža za opasom. – Premišljuje sem ter tje,
2460 IV  |        oklopiju, mu dolgi križasti meč opašiju, mu bronastu čeladu na glavu
2461 I   |           Šimekov kladivcem zdrobljene opeke v možnar nabijaje – "ko
2462 V   |                si te sramôte krvjoj ne opere. ~Na Janezevem čelu se je
2463 V   |              sin tukaj, morda se na Te opiram! – Morda su s Teboj tudi
2464 II  |          lastno krvjo svoje črne grehe opirati!" ~"Danas, danas!" – menih
2465 V   |          Jetnike pa, ki su se hvaležno opletali okol Janezevih kolen, su
2466 I   |              bili rudeči i modri traki opletjeni, su ji prosto čez rami visele.
2467 V   |                je še to potihnulo. ~Ne oplotja ne grabe jim nisu pota zapirale.
2468 V   |              je gluh. Za druge duhovne opravila nam pa manjka potrebnih
2469 III |               velikim zgonom k jutrnem opravilu. Al grofa spred okna stoječega
2470 IV  |                 da tudi on ima kakvoga opravka v Celju!" – Sramežljivo
2471 IV  |               imel pogostokrat v gradu opravke, za kratek čas mu obve mreže
2472 VI  |             rad bi bil naj težeše dela opravljal, i krvavo si dlane žulil,
2473 V   |             čestnu stražu imel v gradu opravljati. Ko mu tedaj vikši berič
2474 I   |               za to, kar ga je Šimekov oprašal. ~"Ni danas Janezu mar za
2475 V   |              je v kotu vès v pajčevinu opreden visel, ter ga duhovnu ponudi.
2476 V   |                se oba naenkrat v vrata opreta, ter jih siloj iz štekljev
2477 IV  |               da bi romarje bolj na se oprezne delal; pod lipi tam v senci
2478 II  |             zašumenjem grofa na kozolc opreznoga napraviti, al ga celó od
2479 V   |               vsaki od svoje strani. ~"Oprosten! Osloboden!" – – stareček
2480 II  |           odnesel v svoje, bog mi greh oprosti, prokleto gnezdo. Saj ste
2481 V   |                tudi Tebi sàm uže davno oprostil, i za Te molil! Moje največe,
2482 V   |               pred človekom klekal! Za oprostjenje ga moli i za njegove predprošnje
2483 I   |                jadrilo iziše. Škrlatni oprsnik s debelimi srebrnimi gumbami,
2484 I   |              kteri se je še poznalo po opulenih nitih, je nekada, morda
2485 V   |             pravi domači običaj nikada opustil kjer ne najdem nič pregrešnoga
2486 II  |                se vsedeju vsi za dolgu orehovu mizu i komaj su se poedine
2487 IV  |               došla. Iz nizkoga svetlo oribanimi bakrenimi obroči široko
2488 IV  |                sta stala na straži dva orjaška viteza s sivo - jeklenimi
2489 VI  |           njegovem prostranem dvorišču orje, sanje i žanje, i po nekdašnih
2490 II  |                v kuhinji polni lonec v ormaru, bilo ji je le na česti
2491 II  |         posodba, žlice i druga jedilna orodja prati, na mizi v veliki
2492 V   |              šli obloženi pridobljenim orožjem pepavajoči krepke davorije.
2493 II  |             vojničkem gradu, ko sàm za orožjenoša služil. Kdo nam je porok,
2494 II  |               se zabavljati v vitežkih orožjo-igrah. Zagorc to vidši, pri vratah
2495 V   |              priča. Orožje tedaj proti orožju! Sila proti nasili! – Fantje
2496 VI  |          Beligradom spoznal izvrstnoga orožnika. ~Algirska brodostaja je
2497 VI  |                i žanje, i po nekdašnih orožnjicah kleti ima. Strašna zares
2498 IV  |          vojski! – ~Urh, grof celjski, ortenburžki, knez zagorski, ban hrvatski,
2499 I   |            ljudje kažeju, da sàm blizo osamdesetih." ~Pengarjev su uže nejevoljno
2500 IV  |             včerašnji ogleduh ena ista oseba, samo v drugi spreobleki.
2501 II  |           zavolj toga oskrunjenje moje osebe na dno pekla." ~Ko se opet
2502 IV  |           enoglasno novoga načelnika v osebi Mlinarjevoga Janeza! "Slava
2503 V   |                naj hujem nasprotniku i osebnem sovražniku i o mnogih drugih
2504 IV  |            kogar god hoče, naj bo Vaši osebni prijatelj, al sovražnik,
2505 V   |         Benetkah vsled te nesreče tako osiromašila, da je nazadnje celó na
2506 I   |               z glave, uže sem ter tje osivele, ter si robcem brišeju oznojeno
2507 V   |               al bog je drugač obrnul. Oskrbovanje mojega pohištva i obdelovanje
2508 II  |                kdo ste! Da se morda ne oskruni moja plemenita, žlahtna
2509 III |                srce, onda se bode moji oskrunjeni vižtnosti zadostilo. Al
2510 II  |                bodu čakale zavolj toga oskrunjenje moje osebe na dno pekla." ~