Part

3013 II  |                kada predrzna roka nanj potrka. Še celó zabel se je bila
3014 II  |              vsi pošteni ljudje, da ni potuhnjenca med nami, hočemo srečkati.–
3015 II  |               veje motal!" – Fantje se potuknuju, i zares stopiju v ta bart
3016 I   |                celo društvo na večerju povabiju. ~ ~
3017 V   |              celó v svoj šator na obed povabil, ter se priljudno š njim
3018 Pred|                           Predgovor.~V povabilu na naročbu toga mojega delca
3019 IV  |        novo-izvoljeni načelnik su bili povabljeni. Po svršeni volitvi je tudi
3020 VI  |                reče, da je; ter mu vse pové, kako da je do njega prišel.
3021 V   |               naši gospodje ukanje pre povedujeju i v greh štejeju, ja, kar
3022 II  |              slavu celjskih grofov, za povekšanje i vtrdenje jih vpliva v
3023 IV  |          natanku izpolnitev vsih mojih povelj!" – ~Janez vzdigne prve
3024 III |                bo meni volja, po mojih poveljah! – Al kakor tudi to reč
3025 V   |               Vaši načelnik, Vaši prvi poveljnik, Vam to ukazujem. Od danas
3026 V   |            smem toga ranjenca, svojega poveljnika, iz bojišča nesti, da mu
3027 IV  |                kar se tiče mira doma i povelničtva v vojski! – ~Urh, grof celjski,
3028 II  |               jegove hudobije. Pa tudi povemo, da se ne bojimo ne Tvojih
3029 I   |              da ne črkice ne Marjetici poveste. Zato, Marjetica, se le
3030 IV  |           zapazenje ni hotel Marjetici poveti, da ju ne bi bil vznemiril,
3031 II  |                nam dobrovoljno kmal ne poveš, v kterem namenu Te je Urh
3032 V   |              gori nad oblaki za srečni povratek. Nazadnje je še to potihnulo. ~
3033 V   |                vedil, dokler se sam ne povrati. ~Fantje su se kmal opet
3034 VI  |                Ti opet poprejšnje moči povratiju. I da bi ravno uže sdaj
3035 V   |                Janeza junaka slavno se povratiti. On je še mladenč, i mladenč
3036 VI  |          odliupljenja iz suženstva, od povratka v domovinu, od sreče! Vse
3037 V   |            bolji časi, da se opet smem povrnuti bez nevarnosti v lepu slovensku
3038 I   |             menim; zatoraj opet ja reč povzamem rekoč: Ja ti ju čem povedati. – ~"
3039 I   |              dozdevalo; da dobiva veču povzdanost do mene. To je naj bolje
3040 II  |                vgodniši priložnost, da povzdignem Teharje med svoje plemstvo.
3041 V   |              ste me Vi fantje na štitu povzdignuli ko svojega vodnika. Odvežem
3042 IV  |                rajalo i grofa do nebes povzdigvalo. ~Janeza vzdigneju fantje
3043 V   |                ko začneju s proti nebu povzignjenimi tremi prsti prisegu ponavljati,
3044 IV  |             pomarate; al nikada ne bom pozabila, da še makar sto let živim,
3045 VI  |              vsaki jih dobrodošljenjem pozdraviti, vsaki š njima govoriti,
3046 V   |        čutarami. Ukanjem su prihodnice pozdravljali. Bili su veseli, pa tudi
3047 IV  |               k njim sililo, vse ga je pozdravljalo, vse mu čestitovalo! Posebno
3048 V   |             daj grofu i reči mu, da ga pozdravljamo, pa zraven toga tudi sporočamo,
3049 I   |             prestrašen svoju desnicu v pozdravljenje plahim očakivanjem, kaj
3050 V   |           previdnosti božji ravno jega poziv zadene na celjskoga grofa
3051 III |               več drugikrat k meni bez poziva priti! Zapamti si!" ~Grofica
3052 I   |              Tudi od rodbine ji je vse pozmrlo. Naj bolj je pa bila na
3053 IV  |              Turk i Nemec, Oger i Vlah poznaju slovenske mečeve, i uže
3054 I   |            kuhala kakor ja, rada bi ju poznala. Ako se ravno nektere štuliju,
3055 II  |           gnezdo. Saj ste ju morda vsi poznali, kako vrla i snažna deklina
3056 II  |                je grb celjskih grofov! Poznamo ga, grb i grofa, i jegovu
3057 III |              jihnog omrežja mi je bila poznata – i laž je, da ne bi še
3058 III |                 Bil je nam od snoč uže poznati ogleduh. Mislil si je da
3059 V   |               zarezgeče, ko čuti dobro poznatoga gospodara v sedlu. Oči se
3060 III |             ogleduh, dobro to znamenje poznavsi, odide, pa bolj ponosno,
3061 IV  |               da je hlapec – no saj ga poznaš pokveku, Martineta, – ravno
3062 III |           došlo vplemenitenje. Prej al poznej, enkrat gotovo, sámo da
3063 I   |         Martnačka pozdravi. – Kaj tako pozno iz polja! Zato se pa tudi
3064 V   |                tursk hlačon v zajutrek pozoblje." ~Opet se podkove zabliskaju
3065 II  |               godu. Tona, ki je zmiraj pozornim očesom menihovo djanje motril,
3066 VI  |               molčé od strani stal ter pozorno i veselo gledal krepko i
3067 VI  |          razobrazja afrikanskoga bila, pozove barkini vlastnik vse sužnje
3068 V   |                molklem objemaju besedu pozvame. – "Glej fantje me uže čakaju.
3069 IV  |            okoljčani! Vi ste danas sem pozvani, da bodete svedoki volitve
3070 VI  |            Janez se še zmenil ni za to pozvanje, zgruden je oatal v svojem
3071 IV  |                s županom vred spred se pozvati, se obrne proti narodu i
3072 IV  |            spat iti skoro da ni vredno poštelje potlačiti. Svitalo se bo
3073 II  |               zmiraj pridna, delavna i poštena. Naj prvi, naj lepši, naj
3074 II  |             čisto sprepričamo, smo vsi pošteni ljudje, da ni potuhnjenca
3075 I   |              kaj zna, saj se ne manjka poštenih i pridnih deklin v naši
3076 II  |             dne, kakor se spodobi vsim poštenim ljudem, ako nočete, da zapadete
3077 I   |                ve. – Al drugač, kar se poštenja tiče, ji ni nobeden kaj
3078 II  |              poslal, Ti hoče pri mojem poštenju ta nož Tvoja suha rebra
3079 II  |           dobrih misel, čistoga srca i poštenoga djanja, naj položi svoj
3080 V   |             rabeljnovi roki. – – Ljubi poštenost do smrti svoje, bodi bogaboječ
3081 VI  |          navdalo! Imam hvala bogu doma poštenu slamnatu strhu, i plug i
3082 V   |                  Leskavkoj su me hteli pošvrkati, pa sàm jim ušel za sidom
3083 V   |               Al Vam ta Vaših pohotnih poželenj nič kaj ne greni? Al ste
3084 I   |              je izdalo jegovo notrajno poželjenje. Hitro se zdramši zavrne
3085 IV  |             kako su ljudi morili, vaši požigali, dekleta lovili, i še več
3086 VI  |                 od kod drugač to srčno požrtvavljivo junačtvo, kterim ga je na
3087 Pred|                 kter se je le malo čez prag svoje hiše po svetu ogledal.
3088 II  |            sramoval, da je klečal tu v prahu spred grofom. Jegove solze
3089 I   |               naprosila – se za ušesam praskaje Martnačka bliže k Pengarjevim
3090 II  |           žlice i druga jedilna orodja prati, na mizi v veliki hiši pokrivati
3091 II  |             volji! To bi pa še bila to prava!" – ~"Vidim, da vse veste,
3092 I   |                te babuše, ki še nobena prave prežgene juhe skuhati nezna.
3093 V   |              janičarskih napadov. Še v pravem času ga zagleda neki imenitni
3094 V   |                dolge ječe, da je večni pravični bog uslišal moje molitve
3095 II  |               rabiti ne vem. Ja sam po pravilah svojega reda i božje zapovedi
3096 I   |               kakor su izkušeni ljudje pravili, ki su si mnogo sveta skusili
3097 I   |             popraša: "Kaj je? Kaj? Kaj praviš Jaka?" ~Vsi ga debelo pogledaju
3098 V   |                po redu. V nobeni nista pravoga hudodelnika našla. Skoro
3099 VI  |             Cela priroda je tako rekši prazenski obraz imela. Pengarjev su
3100 I   |             oče posvariju – To su samo prazne babje vere! To ne bodu ljudi
3101 IV  |                srce težé." ~"To je vse prazni strah" – mu Tone odvrati, – "
3102 II  |               bili zavolj svetoanskoga praznika vsi zaprti, i Voglajna je
3103 II  |               imeli, i samo ob velikih praznikah si eden ali dva kozarca
3104 I   |                leta 1456 na večer pred praznikom svete Ane. Solnce je uže
3105 VI  |               zjutraj tursko taborišče prazno, sramotno-zapuščeno zagledaju.
3106 I   |             smotilo! – Gotovu Ti je to praznu vraž od četiri peresne deteljce
3107 V   |              Janez vez zamišljen dalje praša. ~"Glej, preljubi moj, na
3108 I   |                pazljivo motraje, dalje prašaju – čigar misli bi Ti rada
3109 VI  |             Pristavil je še, ko sàm ga prašal, kaj ta edina beseda pomeni,
3110 I   |                ženil?" ~"Kaj to ste ga prašali! – ji nedadoma Marjetica
3111 I   |         dosdevalo – se pa ni prav upal prašati, kteru da menim; zatoraj
3112 V   |           Vidite jih tamo, kjer se ona prašina vali. Poznam jih na njihovih
3113 IV  |              al kmal je tudi Marjetica pražno oblečena s mlekom ga došla.
3114 IV  |           zraven svojega koša, mrljivo prebiraje jagode na paternoštru. Ta
3115 V   |              Uže davno bi ga bil lahko prebodel svojim mečem, celó ko mu
3116 V   |             namiri sulcoj junačke prsi prebosti – al v tem odvažnem trenutku,
3117 VI  |            morali toliko skrbi, toliko prečutih noči pretrpeti! "Oj kako –
3118 V   |               tedaj vikši berič ključe predá, vès bled postane jeze i
3119 V   |            izgladati, da bi mu trdjavu predali bez krviprelivanja. Al Turki
3120 V   |                moje mrtvo truplo ne bo predano rabeljnovi roki. – – Ljubi
3121 VI  |      vsužnjencev v severno-afrikanskih predelih. Obilo je darovala krstjanska
3122 II  |             Odgovor daj, al moj nož Te predere." Tako ga nasili. ~Grof
3123 Pred|            zmožnosti spisal. To sdaj v predgovoru še enkrat ponovim, nadaječ
3124 II  |                 Žita i vina, slanine i prediva, i trideset vatljev naj
3125 V   |                 stopi Janez skoz nizki predor v ječu. V gnjusobnem kotiču,
3126 V   |       oprostjenje ga moli i za njegove predprošnje pred papežem, naj bi odtegnul
3127 V   |                se je jokala, si obriše predprtom solzeni obraz. "Da, zares" –
3128 II  |         vendarle svoje omastne prste v predprtu obrišivši fletno za kozarec
3129 II  |           mravlinci iz mravlišča, kada predrzna roka nanj potrka. Še celó
3130 II  |         nedotakljiv, i gorje mu, ki se predrzne se me dotaknuti žal rokoj! –
3131 V   |              svoji berički pameti zelo predrznim sporočilom, da še besedice
3132 V   |          odrinem na Ogersku. Nevarno i predrzno bi bilo od mene še dalje
3133 IV  |          hrabrost na lepo krivem nosu, predrznost v ojstrem pogledu, jakost
3134 IV  |          svojega sedeža, ter ga narodu predstavi. Slava - i živio-klicanja
3135 VI  |             narodu. Celó papežu jih je predstavil. Priljudno su se sveti oče
3136 IV  |               čestito starešinstvo pod predstojstvom Vašega vrloga župana. Naj
3137 IV  |               v crkvi. ~Glasonoša opet predstopi, kakor navadno v svoj rog
3138 V   |             jihovih začasnih hudobij i preganjanj – boj se sámo boga! – Moli
3139 I   |              mir ki se je predrznul ji pregloboko v nji pogledati. Delavno
3140 IV  |             bilo kaj! Vsim je dremavec pregnal. Nazadnje se vendarle razideju
3141 III |          carski blagajni, kar se je le pregostokrat pripetivalo! Priznam, da
3142 V   |           ljubljenoga načelnika; i vse pregovarjanje Janezevo je bilo zastonj!
3143 V   |               papeža, - - to se pravi; pregreha je, ga služiti! – Tukaj
3144 II  |             cela naša marka ve, kolike pregrehe, kolike hudobije vganja
3145 VI  |               Pa odslužiti si hočem to pregrehu kolikor se mi bo dalo skoz
3146 III |              se tudi ja mnoga nad njim pregrešil, kar se podaniku ne prispodobi
3147 II  |               V grofu se strašno sbudi pregrešna pohotnost. Napravi se kakor
3148 V   |             opustil kjer ne najdem nič pregrešnoga v njem. I na ukanju čestivredni
3149 II  |               ni, akoravno mnogo sveta prehodi da ga dovoljno štitita jegovi
3150 V   |       polastiti. Tako sta ječu za ječi preiskavala. Do zadnjih vrat pridši,
3151 V   |                pa gresta še druge ječe preiskavat. Bilo jih je pedeset po
3152 V   |           Sibinjanin je bil preizurjen preizkušen vodja, da bi bil v nečas
3153 V   |             boja. Al Sibinjanin je bil preizurjen preizkušen vodja, da bi
3154 II  |             mora mirno vdati, da se mu preišče jegovi život do tankoga
3155 III |                mi gre, ki je, kakor si preje rekel, naslovljeno na Urha
3156 II  |            vodeč. Grof naj prej darila prejme i bližnjemu hlapcu konjiča
3157 V   |               uže v boj! Le vrni se pa preju domá motaj i krave pasi;
3158 V   |               na glas – i opet v svoju prejšnu medlevcu pade. Zdelo se
3159 I   |               odredjenem kraju rante i prekle v ledinu, kakor da bi hteli
3160 III |           gospodaru caru Frideriku IV. preklel – tako jo pismo govorilo. ~
3161 V   |               te prisege, Naši grof je preklet od rimskoga papeža, - -
3162 III |             boga prekolnjen, ga čem ja prekleti, ako bo to do večera tako
3163 V   |               ulici! Ako pa vmre v tem prekletsvu, kteroga ga le sám papež
3164 IV  |             tačas, ko su Te načolnikom preklicali, je grda sova sprestrašena
3165 V   |                vsih strani. Nejevoljen preklinja spred vratami svojoj oželeznjenoj
3166 VI  |          napenjanja je naj težiše bale prekobical i prenašal. ~Arabčan je
3167 III |                ni današnji dan od boga prekolnjen, ga čem ja prekleti, ako
3168 II  |         naraščena Voglajna ne da lahko prekoračiti. ~"Tiho, tiho, Janez!" –
3169 II  |                 mu ojstro Janez besedu prekosi – "nismo roparji nedolžnosti
3170 IV  |           znamenje!" – Sapa ji je bila prekratka, zato je morala malo prenehati.
3171 IV  |           kričele; ena je drugu vthela prekričati; ena je drugi dare zavidila.
3172 IV  |             pogleda milo proti nebu se prekriža, poškropi, vstane i pobožno
3173 V   |           Večnu luč odzgoni, fantje se prekrižaju, skočiju na nogé i hité
3174 III |                   ne zadaviti, bi bila prelahka kazen – al prikovati vas
3175 I   |          svitek vrh nje, zapikne srp v prelast, ter si pas odpaše. ~"Dragi
3176 I   |              smočena! Morda ne bodeš s prelastom k sv. Ani šla! Skoro da
3177 I   |                ti levo na drugi strani prelaza imela. "Vendar enkrat!" –
3178 V   |            bilo je vbitje. Ne dolgo, i prelita krv je v široki reki tekla
3179 II  |             obrazu svedočiju, tudi krv prelival, i še sdaj ko sivi starec
3180 V   |         zamišljen dalje praša. ~"Glej, preljubi moj, na Ogerskem se sbira
3181 III |           prevlada radovednost v njem. Prelomi pečat, ter ga začne leno
3182 III |                zaškripljeju. Spanec ga premaga. Malko zadrmlje. Pol ure
3183 V   |             beričke krvi. V kratkem su premagani. Več od polovice jih je
3184 I   |                akoravno sam uže stara, premesim bolj kvas kakor marsiktera
3185 IV  |               pomešala sdaj pokrovalke premikavala pogledavši po lonceh je
3186 II  |           velika dva noža za opasom. – Premišljuje sem ter tje, kaj bi to moralo
3187 V   |              zapreti, kjer mu je morda premogočen postajal, al ga pri caru
3188 V   |             trpljenj, nobenoga drugoga premoženja Ti nimam ostaviti, kakor
3189 VI  |         Množilo i naraščalo se jima je premoženje od dana do dana, od leta
3190 VI  |              cekinih ležeče, imel je v premoženju, da še sam ni vedil kaj
3191 II  |                skup zakričiju.  "Le ne prenaglo fantje!" – resnobnim glasom
3192 II  |                bolje, da on prvi svoje prenapete strune odpne, zato povzame
3193 VI  |               težiše bale prekobical i prenašal. ~Arabčan je molčé od strani
3194 V   |              blago se je le po tovorih prenašalo. ~Počasih su se pomikali
3195 IV  |         prekratka, zato je morala malo prenehati. Al kmal opet izačne: – "
3196 VI  |             skeleče rane su mu opet le preočito resnicu vsega toga javljale.
3197 II  |        drhtjenju – "da bi v Ti meniški preopravi, kakor me vidite, si sprosil
3198 II  |                uže ptuju roku. Grof se prepade. Janez ga je prestregel.
3199 IV  |          nabadala, je li je uže zadost prepečena i prhka, sdaj je ogorke
3200 II  |           ovčice v tihi mirni dolinici prepevaje mične pesmice, da se je
3201 VI  |             pripetilo, da se vname hud prepir med grofom Urhom i starejšem
3202 VI  |              Sibinjaniču. Vsled srpoga prepiranja je bil, da se prepiravca
3203 VI  |               prepiranja je bil, da se prepiravca tako vžgeta, da golimi meči
3204 II  |        Naenkrat pribežiju jejne ovčice preplašene od trume lovskih spov k
3205 VI  |               ponujal. Al janez je bil preplemenitih prevzvišenih misel, da bi
3206 IV  |         odredil, gre v svoju spalnicu, prepreže okno zagrinjalem ter se
3207 VI  |               Arabčanu je bil uže Turk preprisiljen, zato mu kratko reče: "ako
3208 V   |                bo pa sam izbral, za to prepustiti. S ti, akoravno sila trdi
3209 V   |             bilo zastonj! Fantje su ga prerado imeli. ~"Ako je tedaj Vaša
3210 IV  |            ozki sem ter tje koreninami preraščeni stêzi. Vsak je bil v svoje
3211 I   |              kakor Marjetici, da se je prerezalo preteglo izprašivanje od
3212 VI  |        izpolnilo, kar je kmetič Zagorc prerokoval. Grof je sramotno poginul,
3213 IV  |                 Ako mi dozvoliš Ti kaj prerokvati, Ti sreču prerokvujem v
3214 IV  |               kaj prerokvati, Ti sreču prerokvujem v Tvojem načelničtvu. Glej,
3215 I   |              dobro, – ji Pengarjev reč presečeju dozvolim, da Ti Marjetica
3216 V   |             čilimi konjiči vse zapreke preskakali. Bilo jih je vsih skup preko
3217 IV  |           celoga ljudstva. Kakor jelen preskoči zapregu. Ponosno stopa po
3218 V   |               je s današnjim dnevom ta presrečni čas! Čest i hvala bogu naa
3219 I   |             zdravila več!" ~Janez malo prestane, kakor da bi odgovora čakal
3220 I   |              detetu!" – Pengarjev malo prestaneju, kakor da bi odgovora čakali. "
3221 V   |                zemlji ja ču za Te pred prestolom božjem. – – – Oj moč, moč
3222 IV  |                bogati šator, kraljevem prestolu enak. Vrh njega je visel
3223 V   |             prej ko benečanski trgovec prestopi meje celjske grofovine,
3224 I   |     polobjemaju nasprot, jim poda malo prestrašen svoju desnicu v pozdravljenje
3225 IV  |              jegovi ogleduh na misel – prestrašena vrv s vedrici spusti, da
3226 I   |                  Mar me niste izdali!" Prestrašeno Marjetica starku popraša. ~"
3227 I   |               gledalo. Janez pa, levoj prestrašenu Marjeticu v objemaju držaje,
3228 V   |                 Vikši berič se je tako prestrašil nad tem po svoji berički
3229 V   |               je uže marsikteru vojsku prestrašilo. Slovenci, pod celjskim
3230 VI  |                Na ta način ga je hotel prestrašiti, ter se ga znebiti, kjer
3231 III |         crkvice slišal. Celó ptičce su prestrašne omolknule, kjer sta dva
3232 II  |                se prepade. Janez ga je prestregel. Počasih mu jegovi dolgi
3233 II  |               mu ponosito Janez besedu prestriže. ~"Gorjé mu, ki se podstopi
3234 I   |             Vsaki zmed Vas me slobodno presune svojim nožem, ako se kada
3235 III |            prevdarjal to al unu misil, pretehtival ta al uni naklep. – "To
3236 II  |          tančice, ki si ju je Frančika preteklu zimu sáma sprela i spomladi
3237 II  |          prevarno dozdelo. Na Tonetovo pretenje opet vse vtihne, kakor da
3238 IV  |            svojoj debeloj grjačoj jima preteti. Skoro za gotovo je bil
3239 III |             potehta, kakor da bi se mu pretežen dozdeval – al vslednjič
3240 III |              Ne sámo, mu je očitoval i pretil, da ga bo ob njegovu službu
3241 IV  |              okoljšinah saj spominka i pretresa vredne. Dekla mi je naime
3242 VI  |            skrbi, toliko prečutih noči pretrpeti! "Oj kako –je včasih Marjetica
3243 VI  |               da bi nekaj prav zvitoga pretuhtaval. Zadnjič stopi k Arabčanu
3244 II  |                šepetanje po kozolcu ni prevarno dozdelo. Na Tonetovo pretenje
3245 I   |                poleg značaja možačkoga prevdarenja. Pogleda je bil bistroga,
3246 II  |                Hladokrvno sám pri sebi prevdari svoj nesrečni položaj, i
3247 V   |                današnji skrčenosti! Le preveč po svetu sluje zavolj svoje
3248 V   |              je res kaj slaboga našel. Preveliko uzveseljenje nad neočakovani
3249 II  |                 da hlepimo pa Vašem le prevelikokrat po krivičnem pridobljenem
3250 V   |                prinese, postavi ta, ko previden vojskovodja, še tisti večer
3251 V   |                s vsim dobro založeni i prevideni, da jim je bilo moč na leta
3252 II  |               svoj nesrečni položaj, i previdi, da bo še naj bolje, da
3253 IV  |                ogovori narod. – "božja previdnost me je po našem slavnem i
3254 III |                 al vslednjič vendar le prevlada radovednost v njem. Prelomi
3255 II  |             zelena aubica ji je bila v prevroči revnosti na zatilnik zlezla,
3256 V   |            bliže" – su vikali v svojem prevzetju – "jih sablje uže dolgo
3257 V   |               dá v svojem srdu i puhli prevzetnosti v ječu vreči. Svojega očeta
3258 VI  |             janez je bil preplemenitih prevzvišenih misel, da bi se bi sámo
3259 I   |                celo štimanih vitezev i preziravnih žlahtnikov. Ni se je mogla
3260 V   |            vkos. Mnogeteroga ogerskoga prešeruna i nemškoga vitezlina je
3261 V   |                hip druga misel možgane prešine. – Svoju srajcu sleče, ju
3262 I   |             babuše, ki še nobena prave prežgene juhe skuhati nezna. S eno
3263 IV  |              je uže zadost prepečena i prhka, sdaj je ogorke v ogen porivala
3264 II  |              To ju je izdalo. Naenkrat pribežiju jejne ovčice preplašene
3265 VI  |               se jim Janez i Marjetica pribljižata. ~Kdo bi mogel opisvati
3266 V   |          Papežev poslanec je toga živa priča. Orožje tedaj proti orožju!
3267 V   |            bljizo Žavca ga je grof uže pričakal s svojimi hlapci, pa ne,
3268 II  |             vsim jako dopadel. "Da, da pričakati ga hočemo, ter mu pokazati,
3269 V   |              približal se je uže težko pričakovani čas za vojsku. Tri dni poprej
3270 VI  |               kakor poprej. ~Po dolgem pričakovanju vendar zadnjič enoga dne
3271 II  |              grof med tem, ko ga tukaj pričakujeju uže na drugi strani mu jegovoga
3272 IV  |               drušina ga je uže željno pričakvala. Povsod je pogledal, po
3273 V   |               še gluh. – – – Groza vse pričejoče obide viditi takoga živoga
3274 II  |                obrnjen, "kdor zmed Vas pričejočih bojno orožje na škrivnem
3275 IV  |                se bo volitev načelnika pričela. "Kaj čemo sdaj š njim,
3276 I   |           posmehljaje, no malo da nisu pričeli zabavljati, le velika množica
3277 IV  |               je sdaj veliko gostvanje pričelo. Župan, celo starešinstvo
3278 IV  |              da se obhajanje svete Ane pričenja. Prej ko se razideju, si
3279 III |                Teboj zavolj pisma okol pričkal, za ta posel imam sluge."
3280 IV  |            vročim sdaj Vašemu županu v priču Vas i Vašega čestitoga starešinstva.
3281 IV  |                njim, da še v pravi čas pridemo doli v vas!" – "To pa ne
3282 V   |               je junak Ivan Sibinjanin priderl s križarski vojski v njegovu
3283 V   |              slabim glasom govoriti – "pridi vendar bljiže k meni; primi
3284 III |           Nisàm danas ravno razpoložen pridige poslušati, i evangelije,
3285 V   |               v grad, iz mesta v mesto pridigovaje v imenu papeževem: naj narod
3286 I   |              imeli, da bi bili tako za pridigu, kakor su ti! Ne da bi morda
3287 V   |           slavi hrepenel memo drugoga. Pridirjali su uže unkraj Blagovne,
3288 II  |             celi trumi lovskih hlapcev pridivja kakor tolvajski vojvoda
3289 I   |                se ne manjka poštenih i pridnih deklin v naši vasi, i gotovo
3290 IV  |               ono, kakor se prispodobi pridnomu gospodaru. Dekli zaukaže
3291 I   |                za svoje srčne bolečine pridobiti. Ja Te ljubim! V teh treh
3292 II  |             prevelikokrat po krivičnem pridobljenem zlatu i srebru. Kteroga
3293 V   |          Fantje su naprej šli obloženi pridobljenim orožjem pepavajoči krepke
3294 V   |                opasi božjim se mečem i pridruži se sveti vojski! Pozdravi
3295 V   |            vdariti. Ti vojski se hočem pridružiti. – Mislil sàm si uže v duhu,
3296 I   |      neustrašljivost, nekaka plemenita pridrznost poleg značaja možačkoga
3297 IV  |                i dobre volje." – Janez pridše fante pozdravi. ~"Al Vam
3298 V   |               še mali dečec bil, se je prigodilo, da se je ta trgovec s mnogim
3299 II  |                nejevoljnost vedno veči prihaja. Še enkrat Tona reč povzame
3300 VI  |                dana do dana je krepeje prihajal, i čez mesec dni, je bil
3301 I   |               zrak. Naj veči krdeli su prihajali od bežigradske strani, kjer
3302 V   |            Starčeku je čedalje slabeje prihajalo. Skrbni sin se mu ni ganul
3303 V   |              dere na glas – "da mojega prihoda uže od daleč niste zapazili
3304 I   |              Živila poleg njega jegova prihodna zaročnica!" – se trikrat
3305 V   |                brate, Vaše obljubljene prihodne zaročnike zmagavce nazaj
3306 V   |                pa čutarami. Ukanjem su prihodnice pozdravljali. Bili su veseli,
3307 II  |              srebrem nakitjenih, naj v prihodnih časih le sove i čuki i drugi
3308 IV  |                Ti snoč rekel, da se za prihodnje varuj naše pesti, da Ti
3309 I   |               sàm si ju zbral ko svoju prihodnu zaročnicu. Vsaki zmed Vas
3310 V   |            svoje konjiče i viharu enak prihrume na sredinu turske vojske.
3311 VI  |        italjansko obrežje! Ko do kraja prijadraju je dobil vsaki odkupljenec
3312 VI  |                svoju barku. Ponosno je prijadrala napihnjenimi jadri v brodostaju.
3313 V   |                 mojega naj izkrenejega prijatelja, da hodi po celi deželi
3314 II  |              položi vsred mize rekoč: "Prijatelji! ne zamerite! Kdor zmed
3315 II  |          Tonetu ko svojemu naj boljemu prijatelju. Čez nekoliko časa se vzdigne
3316 VI  |            mirne i tihe loge, znance i prijatlje; posebno sta se pa rada
3317 I   |             desnicu proti nebu rekoč: "Prijatlji, današnji dan mi je naj
3318 V   |                Vem da mi Pengarjevi te prijaznosti ne bodu odrekli. – Ako mi
3319 IV  |                 kteri še niste za plug prijeli, Vaša dolžnost po zakonu
3320 IV  |              se čuti zadje za zatilnih prijet. Hoče, da se obrani, pa
3321 III |             bilo tiho i mirno le zgona prijetni glas se je sem ter tje od
3322 V   |              ko še en fantalin za njim prijezdi, od daleč kričeč, naj ga
3323 V   |              kobilicu zasedel i za Vam prijezdil. Prav živo še kopita vzdiguje,
3324 IV  |            tudi grofica bila v Teharje prijezdila s celi slovenski i nemški
3325 V   |           vojski ga jim tak opet nazaj prijezdim, morda spitanejega, kakor
3326 II  |           dekla, ki se je le v kuhinji prikazala, ji je na potu bila. Švigala
3327 IV  |          Pengarjev, ki su se med durmi prikazali, Marjeticu, da naj se žuri
3328 I   |                oče s Martnački se vzad prikašeju. Janez, jih zagledši, jim
3329 II  |               jedila nanašati jela, se prikhaže meniška postava v dolgem
3330 V   |          zakasnjenec dojde. Ko do čete priklesuri, vidiju, da je komaj kakih
3331 III |               bila prelahka kazen – al prikovati vas hočem za živu skalu
3332 I   |               ji kaj nježno okol neder prilegle, je imela pasom zpodpashanu,
3333 IV  |                pre borno dotakne svoje prilepljene brade, i cela, kakor ju
3334 IV  |             solnce v rokove sije. Kmal prileze iz svojega gnezda, s kodrastimi
3335 IV  |               bolj za našega načelnika priličil; – i da je hlapec – no saj
3336 II  |               odnesli, kjer je uže nek prilična izbica za njo pripravljena,
3337 I   |               Ja ti bi pa vedla za kaj priličnu deklinu, – sàm čez nekoliko
3338 V   |               vječil, da je imel lepši priliku se jegovoga posestva polastiti.
3339 II  |            plemenitih misel," – se jim prilizuje – "i Vaše obnašanje zares
3340 II  |            gospôdo. To bo naj vgodniši priložnost, da povzdignem Teharje med
3341 V   |             pripuščala. Trepečoj rokoj primaja starček vrč k ustam, al –
3342 V   |               Sdaj ju oče sámi za roku primeju rekoč: "Marjetica vtolaši
3343 IV  |          mnogovrstnih zadevah. Kako na primer v vinogradih kaže, koliko
3344 I   |             okrogle nožice, al samo do primerne višine, kaj mikavno vidile. ~"
3345 I   |               bližala teharski vasi. V primernem odstavku za težaki koračiju
3346 V   |            pridi vendar bljiže k meni; primi me za rokó, da Te saj ošlatam,
3347 III |                sámo da se lepa prilika primiri! Posebno pa bo vas četiricu
3348 III |          zastonj svoje sluge zazval! – Primite" – zavkaže sdaj grof beričem – "
3349 V   |        Poslanec ga ljubeznjivo za roko primši od tal vzdigne – ter ga
3350 IV  |              bil rajni brat iz Laškoga prinesel, ko je grofa Miroslava tje
3351 VI  |              turske roke, srečno nazaj prinesla. Naj mileje je pa bilo viditi,
3352 IV  |               našel Vam moje nadarenja prinesti, kakor današnju volitev.
3353 V   |               vrtnic v ljubezni spomin pripele. Vse je uže bilo naredno
3354 I   |             Marjetice izprosite i gori pripeljajte; al to Vas prosim, še pristavi,
3355 II  |               nenavadni spreobleki sem pripeljal." ~"Toga računa dajati Vam
3356 I   |              jih iz Šentjurskoga sejma pripeljali. Rada bi jih bila seboj
3357 V   |                  Ko duhovna k starčeku pripeljata, ga je res kaj slaboga našel.
3358 II  |        Muharjev Jaka ju za roko v hišu pripelje. Starka vbožca je imela
3359 V   |             rešita i na svetlo iz ječe pripeljeta, ga Janez vpraša: "Kdo si?
3360 II  |                enoga vjeli! - - Marka! pripelji svojega vrana sem na svitlo,
3361 IV  |               še pri belem danu kaj ne pripeti, saj vem, da tudi on ima
3362 IV  |           obstregli, su se kmal po tem pripetilu opet nazaj k Pengarjevim
3363 III |              kar se je le pregostokrat pripetivalo! Priznam, da sàm se tudi
3364 IV  |             Juterna hladna sapa je uže pripihala; rôsa je počela rositi;
3365 IV  |               kuharijskem poposlu lepo pripomogla. I akoravno je Janez zraven
3366 IV  |                vse do naj manje stvari pripovedal od konca do kraja, kaj i
3367 IV  |              ko su Hrastinšekov oče to pripovedali, pod odprtim oknom treske
3368 II  |               djal grof" – menih dalje pripoveduje – "bo prišel o polnoči s
3369 IV  |                sàm Ti stare pripovedke pripovedvala, od glaževnatoga hriba,
3370 I   |               No vendar su stari ljudi pripovedvali, da je nekada kar fletna
3371 V   |                nam pa manjka potrebnih priprav." ~Ko duhovna k starčeku
3372 II  |                sdaj ko sivi starec sàm pripraven, ako je Tvoja volja, zadnje
3373 V   |              spolnitev svoje dolžnosti pripravila v to nesreču, al prav za
3374 II  |             morda še mene v to nesreču pripraviti! Kaj ne?" – se sdaj Pengarjev
3375 V   |              Tudi novi načelnik, se je pripravljal v les iti, kar mu nenadoma
3376 V   |             dragih, ter se oborožiti i pripravljati za odhod. Marjetica pa pade
3377 IV  |             celo vediti, kakšne i kako pripravljene jedi su imeli, v kakem redu
3378 IV  |        veličastno v posebni za volitev pripravljeni šator. Starešine se vsedeju
3379 V   |             Trstom i Dunajem za vožnju pripravne, vse blago se je le po tovorih
3380 IV  |                naravi je da ste zmiraj pripravni, zmiraj naredni, ako potrebuje
3381 V   |                 saj tudi orožja za boj pripravnoga nimaš!" ~"Kaj pak da ne!" –
3382 V   |                mu še govoriti mnogo ni pripuščala. Trepečoj rokoj primaja
3383 V   |              samoga v šatoru ostavši v priranjencu. Ta vzame sdaj teharsko
3384 IV  |               stara Martnačka do njega pririje ter mu svoju suhu trepeču
3385 VI  |               kaj boljšega imeli! Cela priroda je tako rekši prazenski
3386 VI  |            vdari! – ~Janez i Marjetica priromata ravno na velikonočnu nedelju
3387 V   |        pokornosti, vsih dolžnost, svih priseg do njega. Za-nj nima nobena
3388 V   |            sbrane vaščane – "včera sàm prisegel ravno na tom mestu neprelomljivu
3389 IV  |             mene, da ga vidim, i da mi priseže prisegu vernosti i posluhnosti!" –
3390 IV  |               nebu rekoč: "Pisegam ter prisežen tako mi bog pomozi!" – Celi
3391 IV  |               sramotno. – Meni pa sdaj priseži trdnu vernost, i posluhuost
3392 V   |          solnčce je kaj mila skoz okno prisijalo i zlatimi svojimi žarki
3393 IV  |           prvokrat prav gorko na njega prisije. Kmal po očetu je tudi Marjetica
3394 III |    resnobno-grenki obraz na posmehljaj prisili. ~"S Vam danas resnično
3395 II  |              kuharicu Martnačku v hišu prisiliju na kozarec vinca. Ni starki
3396 VI  |                Pengarjeva Marjetica. ~"Pristavil je še, ko sàm ga prašal,
3397 II  |          donašati, ražni brisati, krop pristavljati, posodba, žlice i druga
3398 IV  |             strani da bo novi načelnik pristopil. Sdaj prihrumi četa teharskih
3399 III |          kažite, da drugač ni pri meni pristopka. Konja postavite v knjišnicu,
3400 II  |             Vaše krdelo. Tudi ja bodem prisustvoval volitvi s vso svojo gospôdo.
3401 I   |               babica pri vsakem porodu prisustvovala. Svojega posestva ni nič
3402 V   |                trdi pogodbi zadovoljen pritovori trgovec do sred savinske
3403 V   |              neizmerno veliko bogatsva pritržil. Ko je jegovi sin še mali
3404 V   |                 i zares tako močan." – privoli Janez. –"Al resobno Ti povem,
3405 II  |          mučiti dala, kakor da bi bila privolila v grofove pohotne poželjenja.
3406 V   |          roditelju! Ne ne! Nikada v to privoljiti ne morem! Veruj mi, vojska
3407 II  |                si eden ali dva kozarca privošivali, je nocoj kar po miz tekla!
3408 V   |               tako je križarska vojska privrela nad tursku. Naj spredneji
3409 VI  |              verovali. Kakor su ponoči privreli, tako su tudi po noči peté
3410 V   |              ter ga zagotovlja svojega prizadevanja i svojega vpliva pri papežu.
3411 IV  |           stavile!" ~"Najnim sdrušenim prizadevanju" – dvorkinja prilizljivo
3412 V   |                življenje, mu vendar ni prizadjal razsrdjeni Šimekov Tona! –
3413 III |              pregostokrat pripetivalo! Priznam, da sàm se tudi ja mnoga
3414 Pred|          plemstva tiče, moram žalostno priznati, da nisàm prilike imel,
3415 I   |           čarobno oblijaje ta ljubezni prizor. ~"Janez!" – trepečim glasom
3416 III |             Urh porugljivo smehari tem prizoru. "Bog! Tvoja volja naj izidi!"
3417 VI  |        nastopaju po čelu. – O mraku se priškrepčiju mački iz morskoga dna, jadra
3418 IV  |                 kaj pa bo onda!" ~Sdaj prižanta oni berač k ognjisču, kteroga
3419 VI  |             učiteljem. ~Ko ga na barku priženeju vidi, da ni sám nesrečnež;
3420 V   |        nazadnje celó na beračku palicu prižla. Sin, ko je dorasel, si
3421 IV  |               menih tiči. Skoro, da ne probledi, tako sta ga jeza i nejevoljnost
3422 I   |                se bil naenkrat iz sanj probudil, naglo Janez popraša: "Kaj
3423 III |               je bila grofica Katarina probudila od grofovih težkih stopajev,
3424 VI  |              strani su se nu sužnji na prodaj ponujali, kjer su njih gospodari
3425 VI  |               na krstjanske odkupvavce prodajal. Papežev sporočnik si tedaj
3426 V   |               mu ni bil po nobeni ceni prodajaven. "Ja sàm si ga izredil,
3427 II  |          Starka vbožca je imela sjajne proge po obrazu, da su vsi v smeh
3428 III |            ušes došlo! To bi bile opet proklete sitnarije. Še streha mi
3429 V   |               naj bi odtegnul od njega prokletev, naj bi ga opet vobčil v
3430 II  |               jegove prošnje v strašno proklinjanje grofa i grofovine i cele
3431 IV  |             vsi radi zadnju sragu krvi prolili v Tvoje oslobodenje!" ~"
3432 IV  |           junačku svoju krv rado za me prolivali, i našega sovražnika vselej
3433 VI  |               odrine od kraja. Tiho se promota iz brodostaje i naprej je
3434 II  |                kmetič moje baže plugom propluži ko posestnik toga grada:
3435 II  |               bilo ne naj manje mar za prosečega kmetiča, za njegovu britkost
3436 I   |           imela, koliko snubačev ju je prosilo za srce i roko itd. ~Sdaj
3437 II  |                tratu, jih za blagoslov prosivši. Pengarjev položiju obe
3438 IV  |                 kaj ne bi toga bornoga prostaka!" ~Kako čisto drugači je
3439 II  |              način si nočemo mi plužni prostaki naše poštenje omazati! Blagovljite
3440 II  |              občenjem s kakšni plužnim prostakom!" ~"Grof, Vi ste hitro pozabili," –
3441 VI  |         sdajšnem položaju želel, kakor proste roki, ni pa dober meč. Celi
3442 IV  |                 Kako se Tebi dopada ta prosti Teharčan?" – popraša na
3443 V   |           tožil, skoro opet na kakvoga prostoga kmetiča, kteroga je grof
3444 IV  |                je pa bil precej veliki prostor na četiri ogle zaprežen,
3445 I   |                opet na drugom dotičnem prostoru razpenjaju celjski medičarje
3446 VI  |           sprebudivši, se najde v lepi prostrani izbi na snažni postelji.
3447 III |               spoznali kaj se pravi mi protivno segati v moje naklepe. Onda
3448 IV  |            roko s debelim paternoštrom proživši. Janez seže v žep, ter mu
3449 V   |                curkom tekla po hrabrih prsah. To ga oslabi, da začne
3450 VI  |         poglejte ga! Človeku se srce v prsih poigra viditi takoga mladenča." ~"
3451 V   |               uže od zmag i lavora, od prsnih ran i bojnih brazd! Tako
3452 IV  |             rame obesivši, seže v svoj prsnik, potegne široki list ž njega,
3453 II  |              je počasih kakor tat svoj prst nazaj potegnul." ~Po vsi
3454 IV  |              rokoj prijeti, sámo dvema prstima ji je vstajat pomagal, ako
3455 III |                grof beričem – "toga" – prstom na poslanca kazaje – "ter
3456 I   |             šrbastimi ustmi, kakor dva prtiča v mlatvi pred podom. Kada
3457 IV  |                 Lišpaj se pred njim ko prvak od njega, ki straha i plaha
3458 V   |                svojih kletkah!" ~Ko do prvih ječnih vrat prideta, porine
3459 I   |                četiri peresa deteljcu, prvu ki sàm ju letos našla, da
3460 V   |           križare kričeli, jih garjeve pse psovaje. "Naj le prideju
3461 II  |             hoče omaknuti, al zastonj, psi su ju obkolili i na nobenu
3462 V   |               kričeli, jih garjeve pse psovaje. "Naj le prideju bliže" –
3463 V   |              pile krstjanske krvi!" To psovanje je križare tako razsrdilo,
3464 II  |                  Grof v eni sapi začne psovati, i gotovo bi bil še več
3465 II  |                 i gotovo bi bil še več psovk jim nabesil, da mu ne bi
3466 II  |                 da jim tako dolgo noče ptič v mrežu. Posebno je pa Janez
3467 III |            kakšne crkvice slišal. Celó ptičce su prestrašne omolknule,
3468 IV  |           neizrekljivo te nesrečonosne ptice bali. Bog jim daj mir i
3469 V   |                bomo saj vedli, kakošne ptičke da ima grof v svojih kletkah!" ~
3470 IV  |            celjsku gospôdu za viteze i ptuje goste; na levo pa za teharskoga
3471 II  |      nekrivično trpinčene nedolžnosti. Ptujec naj le strahom stopi na
3472 V   |             mladenč, i mladenč mora po ptujem v možke leta stopati, ako
3473 III |                je znamenje bilo, da su ptuji gosti v grad prišli. Naglo
3474 II  |                  al na rogu všlata uže ptuju roku. Grof se prepade. Janez
3475 III |               naj varneši naklep, kako pucu v grad dobiti. Ne toliko
3476 VI  |             Smerni vetrič je od suhoga puhal v njene razpete jadra i
3477 V   |                ne peče? Al Vam ta Vaše puhle vesti nič kaj ne budi? Al
3478 V   |              Urh ga dá v svojem srdu i puhli prevzetnosti v ječu vreči.
3479 VI  |           tepeni od nevidljive roke su pulili i trgali na gradu, da je
3480 III |              al mislite morda da imamo pust. Hahaha!" ~Sdaj šele se
3481 IV  |                obsjan, vendar žalostna pustinja!" – Pri teh besedah ga tako
3482 IV  |            Pengarjev su se bali ju van pustiti, da ne bi morda grofu spod
3483 I   |              užari, da je gorelo kakor putpela. Nikada ji nisu oče ne žal-besedice
3484 III |            grofa prosi, da ga sdaj naj pušča mirno opet oditi, kjer mu
3485 IV  |              strašna beseda! Povej, ne puščaj me tako dolgo v nevednosti.
3486 IV  |                zdenčnice. Vedrico dolj puščaje malo postoji, kakor da ne
3487 II  |            razode naj ga sámo pri miru puščaju i naj ga zagotoviju, mu
3488 II  |            besedu zasukne. "Vas naj bi puščali Vaši pot iti, da nam odtimljate
3489 II  |        zaslužil, da Te koj tako kratko puščamo dalje iti po Tvojih hudobnih
3490 II  |                svoje sluge, sámo da me puščate." ~"Ne nadarenja – odkupljenja
3491 IV  |               se vzdignuti. Bala se je pužica cele roke, kakor da bi osrapena
3492 IV  |                srce prav ni vzel svoju pužicu vrokavičenoj rokoj prijeti,
3493 IV  |           drugi obeča, kakšnu cenu ima pšenica i t. d. K večjem da je kakšna
3494 I   |                kakor riba ki je vmotcu pžrla." ~Kakor da bi ga bil kropom
3495 Pred|             sploh v slovenskih knjigah rabi; ampak, da sàm se v slovstvenih
3496 II  |              orožje kod sebe, ki ga še rabiti ne vem. Ja sam po pravilah
3497 III |              da je grof jega zazval na račun zavolj snočnoga pripetila.
3498 IV  |               zmiraj junačku svoju krv rado za me prolivali, i našega
3499 IV  |                 Saj veš Janez!" – ga v radostnem joku vgovori – "pa mi ne
3500 V   |                pa pravi to" – ga Janez radoveden nadalje ispraškuje, – "ako
3501 V   |                Janeza i Toneta še bolj radovedne storila. Nazadnje se oba
3502 V   |              žalostnoga tolažim, da se radujem s Teboj v radosti, da zmagujem
3503 IV  |            sreču doživeti, ko uže tako rahla i hrepava postajam. – Ako
3504 I   |         dubravi, kteroga bi brodar naj raj za jadrilo iziše. Škrlatni
3505 IV  |                 se rokovalo, objemalo, rajalo i grofa do nebes povzdigvalo. ~
3506 II  |           mladih letah sam pod slavnem rajnem grofom Ermanom se bojeval
3507 IV  |               robec, kteroga ji je bil rajni brat iz Laškoga prinesel,
3508 II  |             celu Pengarjevu hišu. Tudi rajnih Mlinarjevih se je na spomin
3509 V   |           sloveti. Saj sàm tudi ja pod rajnim grofom Ermanom na ogersko
3510 I   |           moram leta imeti, ko sàm uže rajnku Mlinaricu, bog ji plati,
3511 IV  |             vžitja, solzice čisteje od rajske rosice. ~Do trde noči je
3512 V   |             oslabi, da začne omagvati. Rama mu ne da več sekire vzdignuti,