Part

4013 V   |        nasprotni val doleti, se visoko spné, čez njega plane da ga v
4014 V   |                Po ti svetinici me bote spo znali. Nosil sàm ta dragi,
4015 V   |                 grozna noč!" – Malo se spočivše, opet nadaljuje: "Oj koliko
4016 V   |                svoga konjiča ostrogami spodbode. Podkove se zabliskaju,
4017 V   |                za njim teharski fantje spodbodeju svoje konjiče i viharu enak
4018 VI  |              na nasprotni strani temne spodkrovnivce nekdo iz tleh vstane, ko
4019 III |              Le na ta način se zamorem spodmuznuti carjevem jarmu, ki mi od
4020 III |             njegovih trmastih misel. V spodnjem katu se je bila grofica
4021 IV  |              paternošter čisto tistomu spodoben bil, ki ga je snoč pri spreoblečenem
4022 II  |                do beloga dne, kakor se spodobi vsim poštenim ljudem, ako
4023 IV  |                do grofovoga šatora, se spodobno nakloni, pa me ponižnivo
4024 IV  |               si jankicu rumenim pasom spodpasha vedricu vzame i pisani svitek
4025 II  |             ognjišča vzame i na tretji spodpihljaj se uže plamen vname. Sdaj
4026 V   |                i korenito nikada ne bo spokoril i poboljšal. Lesjaki ostane
4027 V   |                pustim življenje, da se spokorite i odvezu papeževu doslužite!" ~
4028 II  |                 samo da mi enu prošnju spolneš. – V svojih mladih letah
4029 V   |              bil, da ga je samo zvesta spolnitev svoje dolžnosti pripravila
4030 V   |               dok da se ne bode zvesto spolnovanje svoje dolžnosti krivicoj
4031 I   |               povej! Saj veš da Ti vse spolnujem, na čim le veselje imaš,
4032 Pred|          naročbu toga mojega delca sàm spomenul, da kar sàm spisal, sàm
4033 V   |             zapustiti, razun strašnoga spomina svojih trpljenj, nobenoga
4034 VI  |                 posebno sta se pa rada spominjala Pengerjevih, ki su morali
4035 IV  |               današnjih okoljšinah saj spominka i pretresa vredne. Dekla
4036 II  |             zavratniku davila. Sdaj se spomne svojega meča. Naglo seže
4037 II  |               potem ako je treba, toga spomneju. To sàm sám skusil v vojničkem
4038 V   |      pozdravljamo, pa zraven toga tudi sporočamo, da mu za beriče služiti
4039 V   |          berički pameti zelo predrznim sporočilom, da še besedice črknul ni;
4040 III |                svoje zvijačne ogleduše sposebnosti, pa Urh mahne rokoj i ogleduh,
4041 VI  |                ravno uže sdaj za odhod sposoben bil, bi bilo to vendar nemogoče,
4042 VI  |                gleda toliko na telesne sposobnosti sužnja, i da se tudi zavolj
4043 Pred|                se pa vendar kdo na čim spotikal, naj se v naših časopisih
4044 II  |            preplašene od trume lovskih spov k nji pod njeno zaštitje.
4045 V   |              milosten bil jegovi duši; spovedati ga ne bote mogli, kjer je
4046 IV  |               neku otožnu zamišljenost spoznala, kar nezaljubljeno oko gotovo
4047 IV  |               zvezd – dve, da vidite i spoznate da ste prvi za menoj, da
4048 II  |                svojih treh zvezd, dve! Spoznavati i spoštovati Vas hočem ja,
4049 V   |             bil Mlinarjev Janez, daleč spoznaven na svojem visoko-križnem
4050 V   |                služi morda še enkrat v spoznavno znamenje. Čest i hvala bogu!
4051 VI  |                jih je pa tudi cela vas spoštovala i ljubila. Nobeden jima
4052 II  |               zvezd, dve! Spoznavati i spoštovati Vas hočem ja, i s menoj
4053 VI  |              blaga duža, ki nas sužnje spoštuje kakor oče svoje deca. ~"
4054 V   |         človečka moč več od toga mesta spravila!" Zahajoče solnčce je kaj
4055 II  |              naših vinogradih, v naših sprašnikih i gojzdih, naj več pa v
4056 VI  |                reče – "da si se enkrat sprebudil iz Tvoje omedlevce. Celih
4057 VI  |              ležal, sam ni vedil. Opet sprebudivši, se najde v lepi prostrani
4058 IV  |              če načelničtvo priti. Naj spredej su bili možje, po bljižnjih
4059 V   |               privrela nad tursku. Naj spredneji je bil Mlinarjev Janez,
4060 IV  |              jeklenimi oklepi i črnimi spredobrazniki. Na desno od grofovoga šatora
4061 IV  |               svitlim oklepom, s črnim spredobraznikom i sojstrim mečem na čelu
4062 IV  |          zvedel, ter ji vse nevarnosti spredočil, ki ga bi mogle ko načelnika
4063 II  |              bilo!" – Meniha vse barve sprehajaju od jada i od sramote, al
4064 VI  |              brodostaje sèm ter tje se sprehajal, kar ga neki zakrik iz svojega
4065 IV  |            štimano se po celjskem trga sprehajala. Vse je za njima gledalo,
4066 V   |               Slovencev." ~Lepo jih je sprejel. Šel jim je s Kapistranom
4067 II  |            Frančika preteklu zimu sáma sprela i spomladi sbelila, na konjiča
4068 IV  |            prvi pogled vsaku naj manju spremembu v njegovem notranjem spozna.
4069 I   |               v Tvoji bližini naenkrat spremené v sladkosti. I kakor mi
4070 V   |               Čudno su te besede grofa spremenile. Na kolena pade spred poslanca –
4071 I   |              zamišljen, skoro bi rekla spremenjen! Vsi su Ti tovarši k večernicami
4072 IV  |           srečal. Marjeticu je do doma spremil i sdaj šele gre sám domu
4073 I   |       negotovim glasom odvrati – "tudi spremilo se je mnogo v mojem notrajnem,
4074 I   |              ju mora Martnačka do doma spremiti. Gotovo su morali Pengarjev
4075 II  |           vjetja!" – Grof malo tuhta i spremišljuje. – "Uže vem! To bo naj bolje.
4076 IV  |              ko je grofa Miroslava tje spremljal. Za robec si je pa v sredi
4077 VI  |               Take i enake misli su ga spremljale na sužensku barku. O kako
4078 IV  |             fantje vbrati. Šestkrat su sprenehali, i šestkrat su opet drugači
4079 IV  |        spodoben bil, ki ga je snoč pri spreoblečenem menihu za pasom viseti vidil.
4080 II  |                da je to namena Tvojega spreoblečenja, kaj ne, da nad kaj takoga
4081 II  |              je Urh v to hišu v meniha spreoblečenoga poslal, Ti hoče pri mojem
4082 III |                je pozabil svoe meniške spreobleke sleči. Oči se mu zabliskaju. ~"
4083 IV  |              su se te moje misli čisto spreobražile! I kar sàm še včera za naj
4084 III |           dneva težji postaja, i časom spreobražiti svoju grofovinu v samostalnu
4085 II  |            dvema beriča tudi v meniški spreopravi. Na zgovorjeno znamnje od
4086 II  |             bez najmanjega smočenja al spreplašenja Janezu nasproti: "AL nevidite
4087 VI  |                se ni sám lastnimi očmi sprepričal. Cela vas se je bila sbrala
4088 II  |              rekoč: "Da se pa za čisto sprepričamo, smo vsi pošteni ljudje,
4089 I   |         varneja menita. Trdo je morala sprepričana biti, da od očetovske strani
4090 VI  |              vsčasih slepo do gotovoga sprepričanoga meni, da je le igrača v
4091 III |                   Ako Te bi hotel toga sprepričati, da sàm ja grof Urh, Te
4092 IV  |               preklicali, je grda sova sprestrašena od ljudskoga šuma iz sred
4093 III |            kakšnoga ste vi! – O! ni še spretekla zadnja kaplja Savine spod
4094 I   |                Dalje se tudi Marjetica sprevladati ne more. Molčé nagne svoju
4095 II  |               grofovine i cele rodbine sprevržeju. "S Teboj" – tako je nek
4096 V   |                Obleka su mu bile stare sprhnele cunje, polne gnjusobnoga
4097 V   |               nisu. Vojski ste se tako sprijele i ena v drugu zagrizile,
4098 V   |               prijazno i dobrodošljivo sprijet!" ~Janez je verno poslušal
4099 VI  |            naji zasačiju!" Čvrsteje se sprimeta, i le trenutek še, i globina
4100 II  |         preopravi, kakor me vidite, si sprosil prenočišče v ti hiši. Da
4101 I   |                vendar od detinskih let spukaj zrasla. Daj, le povej mi,
4102 IV  |              prestrašena vrv s vedrici spusti, da globoko v štepih pluskne,
4103 II  |               odide, al Zagorc ga noče spustiti, na tleh se za njim pleza
4104 IV  |              žadrči k štepihu. Počasih spušča vedricu po vrvi v štepih
4105 IV  |                da bodu vsi radi zadnju sragu krvi prolili v Tvoje oslobodenje!" ~"
4106 VI  |                da su falati Marjetične srajčce. Pogleda jih i pregleduje,
4107 VI  |                možki spreobleki svojoj srajcoj rane ovezuje. – Al težka
4108 V   |               možgane prešine. – Svoju srajcu sleče, ju na kose razkomadi
4109 VI  |               tursko taborišče prazno, sramotno-zapuščeno zagledaju. Skoro da sámi
4110 II  |               noge, kakor da bi bil se sramoval, da je klečal tu v prahu
4111 IV  |               fantalin se pa ni bal ne sramval svojega dekleta pred celim
4112 II  |               nož, ki se je na turških srcah krvi piti naučil!" ~To odvažno
4113 V   |          kazaje – "al Vas ta nič kaj v srcé ne peče? Al Vam ta Vaše
4114 IV  |             Pengarjevim podali. Težkim srcem su jih uže očakovali. Mlinarjev
4115 Pred|          ležalo. Hvala jim tedaj, lepa srčna hvala! Bili su mi Mecén! ~
4116 I   |                bom prestal ljubiti." – Srčneje stiska ju na prsi svoje,
4117 I   |            tako bistre, da gorje mu za srčni mir ki se je predrznul ji
4118 V   |          straneh enako junačtvo, enaki srd enako hlepenje po zmagi
4119 VI  |                kakor od – Marjetice! – Srdilo ga je le to, da ju ni uže
4120 II  |                 v kterem namenu?" – ga srditi glasi nasiliju, da skoro
4121 IV  |           plehnate mlečne posodice. Na srebernem pasu ji je visel na desni
4122 I   |            Škrlatni oprsnik s debelimi srebrnimi gumbami, irhnice, umetno
4123 II  |           odkupilo več ne Vaše zlato i srebro, ne Vaša mož-beseda, ne
4124 IV  |               krivi zlatom pozlačeni i srebrom okovani bivolov rog. Vse
4125 IV  |           dobro vidila, kako se je vrh Srebrotnika vzdignul sivi orel, na ravnost
4126 II  |                kakšna, gladna lesica v Srebrotniku zalajala, al kakšni netopir
4127 II  |         krivičnem pridobljenem zlatu i srebru. Kteroga nek v Vaših kletih
4128 II  |              nocoj, ako nočete, da Vam sreča ne bo od nasprotne strani
4129 IV  |                 kteroga je pri Sovodni srečal. Marjeticu je do doma spremil
4130 IV  |                su na tešče kakšnu babu srečali al pa sovu vidili. Zatoraj
4131 IV  |            pota med Celjem i Teharjami srečata berača s divjo obraščeni
4132 VI  |                povratka v domovinu, od sreče! Vse je bilo proč! Vse je
4133 II  |            Vsaki, kteroga razno žensk, srečka zadene, se mora mirno vdati,
4134 II  |           potuhnjenca med nami, hočemo srečkati.– Vsaki, kteroga razno žensk,
4135 VI  |            manj dražilo obče veselje. ~Srečna sta bila Janez i Marjetica
4136 I   |               besedo me storiš ali naj srečnejega, ali naj nesrečnejega. Strašneje
4137 VI  |              je barka nesla, je pa bil srečneji od Mlinarjevoga Janeza i
4138 V   |               očetu gori nad oblaki za srečni povratek. Nazadnje je še
4139 II  |              vzelo. Celó na zdraveje i srečnu juteršnje voliteve novoga
4140 V   |                viharu enak prihrume na sredinu turske vojske. Na svih straneh
4141 IV  |                zgon oglasi, za njim ju srednji vbere, i na zadnje ta veliki
4142 V   |              postavi na njih prošnju v sredu na naj nevarneše, pa tudi
4143 IV  |             svitek i brhko kakor žejna srnica žadrči k štepihu. Počasih
4144 II  |               nisam vlovil tako jedrne srnice!" – je nek grof Urh djal
4145 I   |             trumafantičev i dekličev s srpi, kosami, motikami in grabljami
4146 V   |              saksebi delila, ki ste se srpo eno drugu mirile. Turki
4147 VI  |           starejšem Sibinjaniču. Vsled srpoga prepiranja je bil, da se
4148 II  |              sámo pri kuhinskih vratah stale ter ju smejaje gledale.
4149 II  |                na sé i na čast svojega stana pozabil. Kozarec za kozarcem
4150 I   |               časa to ljubezkovanje od stani gledalo. Janez pa, levoj
4151 II  |            prelival, i še sdaj ko sivi starec sàm pripraven, ako je Tvoja
4152 VI  |              prepir med grofom Urhom i starejšem Sibinjaniču. Vsled srpoga
4153 IV  |              mu je le drago bilo! Celó stareši su morda zraven bili, al
4154 IV  |            volitev pripravljeni šator. Starešine se vsedeju okrog. Župan
4155 IV  |          povedali, da je bilo v zadnji starešinski skupčini govorjenje, da
4156 IV  |           priču Vas i Vašega čestitoga starešinstva. V grb sàm Vam dal od svojih
4157 IV  |               našem slavnem i čestitem starešinstvu izvolila načelnikom našega
4158 II  |            hišu, da veselo obhajamo po stári navadi dan obljube. ~Celo
4159 IV  |                stresti, kar zasliši za starimi vrbi, ki su okol štepiha
4160 II  |             zares tudi dobra kapljica! Starina, kteru su Pergarjev le za
4161 I   |           žlabudrala, je imela to prav starobabju razvadu, da je vedno sama
4162 III |          gradske višine dolj v celjsko starodavno mestice obokoljeno od temnoga
4163 II  |   obljubljencev, na še dolgo življenje staroga očeta i na celu Pengarjevu
4164 II  |           blagoslova v hišu podalo. Po starosti se vsedeju vsi za dolgu
4165 IV  |               kratek čas mu obve mreže stavile!" ~"Najnim sdrušenim prizadevanju" –
4166 V   |          najprej Tvojih rok rešiti. Ja stavim, da se resnično i korenito
4167 I   |                veljalo oltarje molikom staviti; tam usajaju na odredjenem
4168 IV  |                Teharje tako rekoč prvi steber moje rodbine; sàm se odločil
4169 IV  |             doma kaj čenčati, i jezike stegovati. Mali Mihec je pa po trati
4170 I   |           jejno levo oko na malo zadej steječu Marjeticu, ktera se je pri
4171 III |       spregledal, kakor kozarec vina v steklarnici, ter jim prišel do kraja
4172 V   |                ga slobodno vbije kakor stekloga psa tam na ulici! Ako pa
4173 II  |            kakor šiba na vodi. Bled ko stena jim obljubi vse od konca
4174 IV  |              tje koreninami preraščeni stêzi. Vsak je bil v svoje posebne
4175 VI  |            zmed njimi! Tolažil se je s stim, da je po vsi priliki moral
4176 V   |            celov, še en zdihelj, še en stisek roké, – i komaj se Marjetica
4177 VI  |               drugom objemaju, na prsi stiskaju celujeju i blagoslivljaju. –
4178 II  |           pride, tako mu je strah prsi stiskal. ~"Poslan sàm" – zastoče – "
4179 I   |              mamca, bog jim plati, oči stisnuli, i mojega očeta Turki na
4180 V   |         hrepeni na blede svoje usta ga stisnuti. – Še enkrat čuti sin jegovu
4181 III |                  Strežaj hoče oditi. ~"Stoj malo! Ima poslanec orožje
4182 V   |      oslobodenja?! – Akoravno Vas okol stoječe ne vidim i ne slišim, vendar
4183 III |                 kteri sdaj spred menoj stojite, Urh grof celjski, na kteroga
4184 VI  |               od vzad za rami prijeta. Stojta, za pet ran božjih!" jima
4185 IV  |               nas povzdigne na plemski stol, i mi čez vse to molčati
4186 V   |                med Vami. Tam v slavnem Stolnem-belemgradu sbira junak Sibinjanin križarsku
4187 V   |                jim uže prikaže ogerski Stolni-beli-grad. Od daleč uže jih je spoznal
4188 III |           obsijaje visoke odre i temne stolpe gornjega celjskoga grada,
4189 IV  |              preskoči zapregu. Ponosno stopa po stopnicah do grofovoga
4190 III |           probudila od grofovih težkih stopajev, ter iz svoje ležnice gledat
4191 II  |               nevstrpljivo sem ter tje stopal. Ta misel ga je naj bolj
4192 IV  |             pogledu, jakost v junačkem stopanju sn ga odlikovale zmed celoga
4193 V   |                je ravno malo iz šatora stopil, da vidi, kdo v dolini zmaguje
4194 II  |            skoro v sveti zakonski stan stopila, pred vsem to rečem, da
4195 II  |             teh besedah solze v oči sa stopile. Trepečoj rokoj Marjeticu
4196 II  |           domačiji! Sdaj pa vstanita i stopita s menoj v hišu, da veselo
4197 III |            rogovilenje. V njegovu izbu stopivša se naenkrat na vés glas
4198 IV  |              zapregu. Ponosno stopa po stopnicah do grofovoga šatora, se
4199 V   |              ne! Raji š njim vred smrt storim!" ~"To je lepa, to je junačka
4200 VI  |              na staru slovensku zemlju storita, poklekneta na sveta tla,
4201 I   |               S eno al drugo besedo me storiš ali naj srečnejega, ali
4202 II  |                 Polje jihno daj roditi stotrno, jihnu čedu daj se množiti
4203 II  |             nedolžnosti. Ptujec naj le strahom stopi na ta kraj ki naj
4204 I   |               široko i na dolgo, da je strahota bila viditi brežen med nosom
4205 V   |               je obležalo; ostali pa v strahu peté pobereju ter se kriče: "
4206 II  |              rok odveže. – "Hodite bez stranpotic domu v Vaši grad, pomolite
4207 IV  |           ganjen od njene sočuljivosti strastno objame i na svoje prsi stisne. –
4208 IV  |                ali morda še po krivici strašil. To da predvzel si je celi
4209 II  |                 da jih zapirate v Vaše strašne zakletja, ako Vam nisu pri
4210 IV  |           soldati; al pa od pesjanov i strašnih Turkov, kako su ljudi morili,
4211 V   |              Ti nimam zapustiti, razun strašnoga spomina svojih trpljenj,
4212 V   |                šteklih. "To mi je lepa straža" – se dere na glas – "da
4213 IV  |              Spred šatora sta stala na straži dva orjaška viteza s sivo -
4214 V   |              malo pogledat, nad čim da stražimo, da bomo saj vedli, kakošne
4215 V   |              proti Bežigradu. ~Berički stražniki v Bežigradu su uže tudi
4216 II  |                kolovratu, ena je drugi stregla kakor pri vsagdanjom poslu. ~
4217 IV  |           šatorev slinoustno po medici stregle; uže bol odraščene su se
4218 II  |          dobrem namenu tukaj v zakotju stregli na memgredoče; ki tedaj
4219 II  |          strela trešila tim zakimkom v strehu. Stara Martnačka se je bila
4220 II  |               ostrmé, kakor da bi bila strela trešila tim zakimkom v strehu.
4221 II  |            psimi, s škanjci, s lukom i strelami, s sulcami, i s zajnkami
4222 VI  |                bil spred njim besnečem strepetal, kakor šolarček spred svojim
4223 V   |              hud potres tla pod nogami stresel. ~"Moj oče! ta glas sàm
4224 IV  |              ne bi si upala š nji vodu stresti, kar zasliši za starimi
4225 VI  |            prošnje, naj ga pri Tebi za strežaja pusti, dok ozdraviš. Uže
4226 V   |                 Zmiraj mu je stregel i strežaje svete molitvice molil. "
4227 IV  |           jegove besede. ~Sdaj grofovi strežaji vitežko orožje doneseju;
4228 V   |           šatoru si srdito oveze z ran strga. "Le teci, teci kri do zadnje
4229 II  |              je tudi jejni robec čisto strgan med robidovjem našel. Obžaloval
4230 III |      napredovalo." ~Pri teh besedah si strgne svoju kutu iz sebe. Leno
4231 VI  |             bogu doma poštenu slamnatu strhu, i plug i branu, par voličev,
4232 IV  |              igral, ki su mu ga kakšni stric al pa bôter za sejm kupili
4233 Pred|         podpore od strani mojega gosp. strica, bi to delce gotovo še v
4234 IV  |              Posebno pa jegova žlahta. Strici i tetice, bratranci i bratranke
4235 Pred|             besedi v zahvalnost mojemu stricu gosp. Ivanu Kočevar-u, farmeštru
4236 I   |            zamisli ter v enu mer i tla strmi. "Danas" – si misli – moram
4237 VI  |           sanjam, al čujem! – ga Janez strmo gledé vpraša. ~"Zdaj govoriš
4238 II  |              Vas svežemo i tam v zajez strmoglavimo. Ne bi Vas toga štitilo
4239 I   |            njegovo poštenje. Lukačka i Strnačka ste me zavolj toga cel čas
4240 I   |              naju ni nikdo motil. Sámo Strnadčka i Lukačka su glave skup
4241 I   |           govor. Dozvolili su pa s tem strogim pristavkom, da ima Marjetica
4242 I   |               poznal Pengarjevih i jih strogost, celó v takšnih zadevah.
4243 II  |              su se onda ž nje vsakteri stroji i naklepi kovali. ~Mnogo
4244 Pred|            dramatično razpleta. Kar se strožjih historičnih dat teharskoga
4245 III |           devetero raznih zabav, da ne strpne. Veliko povzdanje imam,
4246 II  |                on prvi svoje prenapete strune odpne, zato povzame sám
4247 IV  |            srcu našlo skrivnu čutljivo strunicu, na kteri bi se bilo odmevalo.
4248 VI  |              sveta tla, jih poljubita, stvarnika nebes i zemlje slaveč i
4249 I   |                za razsekljano grebenje sučavskih snežnikov; naproti je pa
4250 II  |            mojem poštenju ta nož Tvoja suha rebra poiskati. Ta nož,
4251 I   |                  zamrmlja zmed svojimi suhimi žnablji, ktera sta se vila
4252 III |              je narobe. Da bi danas za suho zlato prijel – v roki bi
4253 VI  |            odrine. Smerni vetrič je od suhoga puhal v njene razpete jadra
4254 IV  |             njega pririje ter mu svoju suhu trepeču roku poda. Solze
4255 I   |               vsak svoj klobuk v zraku sukaje, da je daleč po okolici
4256 IV  |             jih je vrela juha po loncu sukala. "Janez!" – ga tretjikrat
4257 IV  |          jezero klobukov se je v zraku sukalo. Veselja-klici nisu hteli
4258 V   |                se ni dal v ključavnici sukati, i vendar se je skoz ključavnicu
4259 II  |         škanjci, s lukom i strelami, s sulcami, i s zajnkami se odpravi
4260 II  |            poravnam kosu, no iz črtala sulcu skujem; i viditi čemo kdo
4261 VI  |              morale nepremagljive čete sultana Mohameda omaknuti krstjanski
4262 II  |               ga je to odvračalo od te sumnje, da se na drugi strani naraščena
4263 II  |            strašno okol frleli. ~Janez sune v stran burklježku, sgrabi
4264 III |               tepenje; vplemenitenje v suženje. Naj prvo moram novoga načelnika
4265 VI  |               po vsi prilici na kakšen suženjski sejm med divje narode, od
4266 VI  |              bez vsake pogaje za enoga sužeta deset jezer dajati! Toliko
4267 VI  |                do smrti svoje Arabčanu sužil, rad bi bil naj težeše dela
4268 VI  |          toliko na telesne sposobnosti sužnja, i da se tudi zavolj cene
4269 VI  |                Od vsih strani su se nu sužnji na prodaj ponujali, kjer
4270 VI  |              Al veste, da mi je več na sužnju ležeče, kakor na Vaših cekinih!
4271 VI  |                 lepši je vmreti, kakor sužno živeti, daj, zagreznima
4272 VI  |                                    VI. Sužnost.~Teharska četa vidši svoje
4273 V   |             reče. "Sladkeja je smrt od sužnosti!" Ravno je hotel ovezu proč
4274 I   |           Morda ne bodeš s prelastom k sv. Ani šla! Skoro da bi nazaj
4275 Pred|                 Kar se jezika tiče, bo svaki čestitih čitateljev koj
4276 II  |                 resnobnim glasom Marka svari. – "Taki gospodje se znaju
4277 II  |           bojne brazde na mojem obrazu svedočiju, tudi krv prelival, i še
4278 II  |               potu bila. Švigala je po sveh kotah, kakor miš v klopki,
4279 I   |           dobro vreme znami. Ko bove s svem gotove, grevo pa k večernicami.
4280 IV  |              jegovu golobčicu, ko sta, svesta svojega stanu, štimano se
4281 VI  |               pregleduje, i opet se ne svesti al sanja al budi, kjer je
4282 V   |                Kristusa klicali tam pa svetca Mohameda.  Kakor dva nasprotna
4283 VI  |                 Hvala Alahu i jegovomu svetcu!" – reče – "da si se enkrat
4284 IV  |                Skoro se iz visoke line sveteanskoga stolpa luč zasveti i malo
4285 II  |             svoju nevbogljivu hčer pri svetem duhu!" – mu grof sdaj nejevoljno
4286 V   |              se ne sme zveličavne moči svetih sakramentov posluživati, –
4287 I   |               i omastena, da se je kar svetila. ~"Lahko noč, Marka! Vašu
4288 IV  |           obesila zlatu blagoslovljenu svetincu, tudi iz Rima donešeni spominek
4289 V   |              seže spod pashu. – "Po ti svetinici me bote spo znali. Nosil
4290 V   |                 Hrum i šum včerašnjega svetkovanja je potihnul. Nastopil je
4291 I   |               pozlačeni križ na stolpu svetoanskem v teharski fari, kake majhne
4292 II  |          viditi. Kolesi su bili zavolj svetoanskoga praznika vsi zaprti, i Voglajna
4293 III |               povelja mojega gospodara svetoga očeta v Rimu! – Da bi bil
4294 V   |             roka na skrivnem zgrabila. Svetujem Ti tedaj, dragi moj dobrotnik
4295 II  |                celjskem gornjem gradu, svezana i zaprta kakor naj veča
4296 II  |                   Da nam je volja, Vas svežemo i tam v zajez strmoglavimo.
4297 V   |         grofovi beriči! Nikada! Ako se svi teharski fantje do zadnjega
4298 III |                vpeklenivale. ~Zgončeva svilnata vrvica mu pride, da sám
4299 V   |               le malo še dihajočega na svilnate blazine. Voglarjev mu začne
4300 IV  |              si je umetno ovila rudeči svilnati robec, kteroga ji je bil
4301 I   |               glave s rumeni rožici za svilnatom cofastom trakom, prav po
4302 III |              zrekši potegne trikrat za svilnatu vrvicu, i od vzdol zgonček
4303 IV  |                mlinu zaznamoval! al od svinjaka je varno molčal. Grof pošlje
4304 IV  |              svinjaku vžene i v hlev k svinjam zapre. ~Rog se vedno bolj
4305 IV  |           pride gospodinja s ponijkami svinje nahraniti i bavtoru odpre
4306 IV  |             vredno poštelje potlačiti. Svitalo se bo skoro. Pojdmo k sveti
4307 I   |             pisanoga umetno spletenega svitka jerbašču polno bujnoga prelasta.
4308 IV  |               celo zaupanje imela. – ~"Svitla grofica" – dvorkinja odvrati – "
4309 IV  |               v duhu v bojni čeladi, s svitlim oklepom, s črnim spredobraznikom
4310 III |                 ki su jih kovali proti svitlomu grofu! Vsaka zadrga jihnog
4311 III |               grof zavé, da je pozabil svoe meniške spreobleke sleči.
4312 V   |          ostali vaščanje odmevaju Vsak svoga konjiča ostrogami spodbode.
4313 V   |              more!" – Fantje obklopiju svojegu ljubljenoga načelnika; i
4314 III |            obnašanje plitvih duš proti svojemi gospodari nazivati moglo. ~ ~
4315 II  |               v pest padel, se ozre po svojima hlapcama; al tudi jima se
4316 II  |             prisustvoval volitvi s vso svojo gospôdo. To bo naj vgodniši
4317 VI  |          Strašna zares je šiba božja v svojom tepenju! I gorje mu ki ga
4318 VI  |             kakor gre poravnali." ~"Ta svota je zadostna za odkupljenje
4319 IV  |            divje drušine. ~Janez je po svrsenem gostvanju pri Pengarju fante
4320 IV  |        načelnik su bili povabljeni. Po svršeni volitvi je tudi grofica
4321 I   |               lepo vredila, vpeljala i svršila! – Obema je naime reč zadala,
4322 IV  |              položi; i kjer je na vsih tabljicah eno isto ime stalo, su vse
4323 IV  |              okrog. Župan razdeli črne tabljice s pisalki med nje. Vsaki
4324 IV  |               odpre, vzame tabljicu za tabljici žje ju pogleda i na stran
4325 V   |              celjske grofovine, je dal tačasnoga grofa Ermana poprašati ako
4326 I   |            lopati obstane. S prvoga je tajil. Al to vsaki tako dela,
4327 IV  |                še ni otrnula, i Ti uže takaj postopaš? Ti si gotovo slabe
4328 III |             snoč po svoji nerodnosti v taku zadregu pripravil. ~"Še
4329 IV  |               vidiš?" ~"Kako moreš kaj takvoga reči! Ja sámo slutim, da
4330 V   |               Tona! – Kakor življenje, takšna smrt. – Do roga mu porine
4331 V   |            svojega očeta, Ti namiravaš takšnim početjem zarani grob kopati
4332 II  |         meniška postava v dolgem črnem talaru med podvojami. Pengarjev
4333 V   |              leta, strašno dolge leta, tamne črne leta. Za me čas ni
4334 II  |               Kje jih pa onda hočeš po tamnem gojzdu loviti. Le potrpi
4335 V   |             zakrivil, da su Te vrgli v tamnicu?"  "Duhoven sàm" – mirno
4336 II  |             trideset vatljev naj lepše tančice, ki si ju je Frančika preteklu
4337 II  |                preišče jegovi život do tankoga zastran orožja!" ~"Naj Ti
4338 II  |                 Menih je počasih kakor tat svoj prst nazaj potegnul." ~
4339 Pred|             Prva moja misel je bila za teater slovensku igru spisati,
4340 IV  |               se Tebi dopada ta prosti Teharčan?" – popraša na tihem svoju
4341 III |              je, da ne bi še te okorne Teharčane v svoji sak vlovil!" – Hotel
4342 IV  |           gospodičen je zavidila brhki Teharčanki jejnu krasotu, i Janezu
4343 III |                vendar se hočem nad vam Teharčanom maščevati zavolj včerašnje
4344 IV  |               na pol pota med Celjem i Teharjami srečata berača s divjo obraščeni
4345 VI  |               na velikonočnu nedelju v Teharju. Češnje i trombentice i
4346 V   |            visoko-križnem zelenku i po teharskem dvozvednem banderu. Kamor
4347 I   |                je korajžu krotila. Med teharskimi fantini se je posebno odlikoval
4348 V   |               da imaju stražu jetnikov teharskomu načelniku predati. Janez
4349 VI  |             kolikar ga še cel sužen ne tehta!" ~"Vi se morda ne bote
4350 IV  |                kterem Vas zavolj Vaših tehtnih zaslug do mene vplemenim!
4351 VI  |                tudi ne gleda toliko na telesne sposobnosti sužnja, i da
4352 VI  |           Pobit na duši i polomljen na telesu se zgrudi v podkrovju v
4353 II  |             naj debeleju ravno odojenu telícu iz hjeva vzame. Zadnjič
4354 II  |              naj razpoči od slemena do temena v živo znamenje zdihljejev
4355 III |       starodavno mestice obokoljeno od temnoga od deža zapranoga obzidja.
4356 VI  |                se zgrudi v podkrovju v temnom kotiču na tla, i znojne
4357 IV  |             nalzjeni od vina nastopiju temnu pod proti Celju. Ni se čulo
4358 VI  |            svoje rebre kazala. Vihari, tepeni od nevidljive roke su pulili
4359 VI  |             Čul je od njih trpljenja i tepenja, i srce se mu je do njih
4360 III |          spremenilo to moje gladenje v tepenje; vplemenitenje v suženje.
4361 VI  |           zares je šiba božja v svojom tepenju! I gorje mu ki ga vdari! – ~
4362 II  |            vmečilo kakor vročina vmeči tepku v pajštbi. Hladokrvno sám
4363 II  |            jaja vbijati, kokoši klati, testo mesiti, voda donašati, ražni
4364 IV  |                jegova žlahta. Strici i tetice, bratranci i bratranke i
4365 VI  |               vzajemno se eden drugoga tešila! Al zastonj! –Človek, ki
4366 I   |               polja imeli. Pengarjevih težakov je bilo naj več. Cela gosta
4367 I   |      gospodarenje velike skrbi, veliko težav, kjer su tako zamišljeni,
4368 V   |         krajnske strme goré. Po mnogih težavah prideju do bele Ljubljane.
4369 V   |       Marjetica na um. Vse svoje srčne težave menihu razodene, do kteroga
4370 IV  |           dragi Tone, te misli mi srce težé." ~"To je vse prazni strah" –
4371 Pred|            podvzetju. Vsaki začetek je težek, književni morda naj težeši.
4372 VI  |         Arabčanu sužil, rad bi bil naj težeše dela opravljal, i krvavo
4373 Pred|             težek, književni morda naj težeši. Bez podpore od strani mojega
4374 VI  |                vsega napenjanja je naj težiše bale prekobical i prenašal. ~
4375 III |                ki mi od dneva do dneva težji postaja, i časom spreobražiti
4376 VI  |             srajcoj rane ovezuje. – Al težka glava i skeleče rane su
4377 III |               kakor izvmrlo, le straže težki stopaj po naj vrhnjem obzidju
4378 III |         Katarina probudila od grofovih težkih stopajev, ter iz svoje ležnice
4379 IV  |            nazaj k Pengarjevim podali. Težkim srcem su jih uže očakovali.
4380 IV  |               kakor bi se bil zdramil, težkobno i vtrudeno vstaja i hoče,
4381 I   |               jegove skrivne naklepe i težnje. Pa vendar Marjetca – tako
4382 VI  |           zelene domače trate, mirne i tihe loge, znance i prijatlje;
4383 II  |               treba bati!" – doda malo tihejim glasom, kakor da bi i jega
4384 I   |            nagledati človečka duša bez tihoga poželjenja! – Neki nepopisljivi
4385 II  |        mesečinu. ~"Su uže te pravi! Le tihu, le tiho, Fantje!" Vsaki
4386 IV  |              zameriti, da Te še zmiraj tikam, ako si ravno danas za viteza
4387 V   |            jezero i jezero krat v ječi tipal. ~Janez, ki je svetinicu
4388 II  |             rokavice! – Sdaj pa od Vas tirjam, da se razodenete, kdo ste!
4389 VI  |              Janeza ni bilo ne sedú ne tirú. Žalostni se vrneju na večer
4390 IV  |               sejma v Govčah; – ali pa tist ko su bili enkrat tri brati,
4391 VI  |                dajal papežev sporočnik tistih deset jezer grčkih cekinov,
4392 IV  |              beračev paternošter čisto tistomu spodoben bil, ki ga je snoč
4393 V   |             kakor zemlja! Slep je bil. Tmica ga je po vsi priliki v ječi
4394 III |              zmirjati, ter se nad njim togotiti. Ne sámo, mu je očitoval
4395 VI  |               jega ni bilo zmed njimi! Tolažil se je s stim, da je po vsi
4396 V   |             obvezujem da Te žalostnoga tolažim, da se radujem s Teboj v
4397 VI  |         štimanje pred svetom! Bila sta tolažitelja i podporitelja siromašnih
4398 V   |           vpraša – "Ki tako tolovajsko tolče po vratah?" ~"Odpri!" –
4399 V   |     razmesarjene, no da ga je le zguba tolike krvi tako oslabéla. Arabčanov
4400 IV  |              ste mi Vi Teharčani uže v tolikih nadlegah v pomoč bili, kjer
4401 V   |          Pengarjevi morda tudi ne bodu tolikoga rekli zavolj bornoga kljuseta,
4402 V   |                mirno vpraša – "Ki tako tolovajsko tolče po vratah?" ~"Odpri!" –
4403 IV  |          kosteni križec, gosto nabrane tolste jagode vse je bilo kakor
4404 III |       teharskoga načelnika naše snočne tolvaje. Drugo pa je, da mi zmišliš
4405 II  |         lovskih hlapcev pridivja kakor tolvajski vojvoda na ravnost prek
4406 I   |                nenadoma vpraša Šimekov Toma, jegovi naj bolji prijatelj – "
4407 III |            tresel, al vendar su vkljub tomu neprenehoma naj strašneje
4408 I   |             žasliši za gostem lipovjem Tonetov glas – "pri moj kokoš, ~
4409 II  |                ni prevarno dozdelo. Na Tonetovo pretenje opet vse vtihne,
4410 II  |            Zmiraj su še vsi prste okol Tonetovoga klobuka držali. Nobeden
4411 VI  |                 v kterih se mu je srce topilo, ko se je dan na dan barka
4412 IV  |               uže tri dni bojda ni nič toploga v želodcu imel. Janez ga
4413 II  |               brani pleval i kamenje v torbu nabirala! – No kaj se je
4414 V   |                hlapci po roparsko celi tovor napade, tovornike do zadnjega
4415 V   |       pripravne, vse blago se je le po tovorih prenašalo. ~Počasih su se
4416 V   |            roparsko celi tovor napade, tovornike do zadnjega pobije, blago
4417 VI  |              daleki daljini kakor črni trak italjansko obrežje! Ko do
4418 I   |         kterima su bili rudeči i modri traki opletjeni, su ji prosto
4419 I   |           rožici za svilnatom cofastom trakom, prav po staro slovenski
4420 I   |             sám od sebe veže rezati iz tratine. Zapazila sàm koj, da je
4421 I   |                Tukaj delaju ognišča iz tratnih vež pod debelo-senčnatimi
4422 V   |                Turkov kolikor listja i trave. Čez noč su se bili na nasprotnih
4423 II  |             posestvo, vse svoje njive, travnike, nograde i gojzde, svoje
4424 IV  |                Voglajne i na bljižnjih travnikih. Po vasi je še vse spalo.
4425 V   |            bili na nasprotnih gričih v trden tabor vtaborili. Le mala
4426 V   |              gradu izgladati, da bi mu trdjavu predali bez krviprelivanja.
4427 V   |             imeli. ~"Ako je tedaj Vaša trdna volja, fantje, da me nočete
4428 V   |              poderl, ki vendar tudi ni trdneja od turske čepinje!" ~Vse
4429 IV  |                   Meni pa sdaj priseži trdnu vernost, i posluhuost i
4430 I   |           meniš tako neusmilene i tako trdosrčne, da Ti morda ne bi pomoči
4431 I   |         banderci navršene, kakor da bi trebalo turško taborišče postaviti.
4432 VI  |              da še naj manj mesec dana trebuješ, dok se Ti opet poprejšnje
4433 VI  |                 Janez!" izklikno v tom trenatku spred njim stoječi sužen "
4434 III |       zatrepeče, kakor da bi bil v tem trenujku mu mrtud ude polomil. –
4435 V   |                plahoga beguna, ki uže, trepeče, kada od daleč vide mečev
4436 I   |           ljubezni prizor. ~"Janez!" – trepečim glasom Marjetica prične – "
4437 IV  |              pririje ter mu svoju suhu trepeču roku poda. Solze su se starki
4438 II  |           plašno ozreju jegove nemirno trepteče oči po okol stoječih – "
4439 III |                Urha dirnuti, ves se je tresel, al vendar su vkljub tomu
4440 II  |           pobere, pešičku nadrobljenih tresk spod ognjišča vzame i na
4441 IV  |         pripovedali, pod odprtim oknom treske cepal i to čul. Celó na
4442 V   |              njih lupaje, da su se kar tresle v svojih šteklih. "To mi
4443 II  |          vsesti. Na celem životu su se tresli. ~"Sdaj mi je vse jasno" –
4444 V   |               začne na celem životu se tresti. Vse svoje moči napenja,
4445 VI  |                i opet drugu naloživši, treti opet od kraja odrine. Smerni
4446 V   |                šlo proti ogerski meji. Tretje jutro se jim uže prikaže
4447 II  |                kakor da bi bila strela trešila tim zakimkom v strehu. Stara
4448 IV  |                 štimano se po celjskem trga sprehajala. Vse je za njima
4449 VI  |            nevidljive roke su pulili i trgali na gradu, da je izgledalo,
4450 V   |              pobije, blago pa s vjetim trgovcem v svoj nezmagljivi grad
4451 V   |           benečansko plemstvo štel. Po trgovini v jutrove dežele si je s
4452 V   |           dolžnike imel. Nasprot je pa trgovska rodbina v Benetkah vsled
4453 V   |                Bilo jih je deset proti tridesetimi! –Kakor pečina, ki se vrh
4454 V   |                 V tem se zasliši močno trkanje na dvoriščnih železnih vratah.
4455 VI  |           sužnjev na nji, da se je vse trlo. Al kdo drugi zmed njih
4456 III |             petje zgonenja iz njegovih trmastih misel. V spodnjem katu se
4457 II  |                moral, mu je bila kakor trn, ki ga bi bil požreti moral.
4458 I   |                 da bo tudi moja Mica i Trnovlah čula, kakšnoga korena da
4459 II  |               Trikrat su ga uže otepli trnovlčanje, pa vendar nič ne mara.
4460 II  |            zauka. Kmal se jim nekdo od Trnovlske gmajne sem oglasi. Šimekov
4461 VI  |           nikak ne dá spregovoriti, le trohicu v dar vzeti, ga srčno objame,
4462 III |              rog iz naj vikšega stolpa trojnimi zatulajami, kar je znamenje
4463 III |           izmotavati. Pa komaj ga reši trojnoga zamotka, – ostrmi, skoro
4464 VI  |            nedelju v Teharju. Češnje i trombentice i zgončeki su naj lepše
4465 I   |             zgenila. – Zato pa tudi ne trpim – Martnačka ponosno nadaljuje –
4466 II  |               zdihljejev tu nekrivično trpinčene nedolžnosti. Ptujec naj
4467 V   |               strašnoga spomina svojih trpljenj, nobenoga drugoga premoženja
4468 I   |             zdravila na svetu za Tvoje trpljenje! – Daj, razodeni mi odkrito-srčno,
4469 VI  |              branu, par voličev, nekaj trsja za domače potrebe, i vrh
4470 II  |            roja do roja! Daj, da jihno trsje nikada ne vsahne, jihni
4471 V   |            barka čez jadransko morje v Trst. Tu je dal blago iz barke
4472 V   |               čas še ni bilo ceste med Trstom i Dunajem za vožnju pripravne,
4473 IV  |              pa ne! – Al grof, zvit ko trta i lesičji od lesjaka, bo
4474 IV  |             ter se vlježe. Bil je zelo truden, al vendar mu jegova vroča
4475 IV  |             ukanju slovenskih vojačkih trum jim srce vpada! Zatoraj
4476 VI  |            branil. Al ko nazadnje cela truma ogerskih plemenitašev Sibinjaniču
4477 I   |               bilo naj več. Cela gosta trumafantičev i dekličev s srpi, kosami,
4478 II  |             jejne ovčice preplašene od trume lovskih spov k nji pod njeno
4479 VI  |             Naglo prebere svojimi očmi trumu Arabčanovih sužnjev, ktere
4480 V   |              ječe rešil; da moje mrtvo truplo ne bo predano rabeljnovi
4481 V   |                 Počasih su se pomikali tržaški tovorniki čez krajnske strme
4482 VI  |               naj lepši izbrani sužnje tržili. Arabčanu je bil uže Turk
4483 V   |               razdvojil fantovski meč. Tud ogleduha je zadela božja
4484 II  |            Vašega vjetja!" – Grof malo tuhta i spremišljuje. – "Uže vem!
4485 II  |        zaštitnik!" ~"Ni nam treba šele tumačiti" – mu Janez vrelo zavrne, – "
4486 V   |            doseže je smrt; kamor mahne turban odleti, kamor se obrne,
4487 V   |                juternem solncu, tam pa turbani i dragocenim kamenjem i
4488 IV  |         deklečjem lovu tako srečno pri Turkovem mlinu obstregli, su se kmal
4489 V   |               ravno zrel, da Te kakšen tursk hlačon v zajutrek pozoblje." ~
4490 V   |              teharsku četu naprej. Pod turskim Beligradom su se križari
4491 V   |       razločiti meje med križarskimi i turskimi vojščaki. Tukaj je na zastavah
4492 VI  |                se začudiju, ko zjutraj tursko taborišče prazno, sramotno-zapuščeno
4493 VI  |             uže poprej spoznal. Šele v turskom šatoru se mu je bila mrena
4494 II  |          poiskati. Ta nož, ki se je na turških srcah krvi piti naučil!" ~
4495 I   |          navršene, kakor da bi trebalo turško taborišče postaviti. Teharski
4496 II  |            drugi gadni mračnaki Tebi i Tvojim delam dostojnu pesem slivkaju.
4497 IV  |               se prinese h grofu. Grof u odpre, vzame tabljicu za
4498 V   |              bilo na tem ležeče, grofa ubiti: Uže davno bi ga bil lahko
4499 VI  |               kako se bodu razveselili uče, me opet viditi, ki neveju
4500 V   |                  Pasja duša! Kdo Te je učil tako govoriti s svojim gospodarjem!
4501 VI  |          Arabčan je bil Janeza namenil učitelja svojih otrok v vaji orožja
4502 VI  |              spred svojim kaštigajočim učiteljem. ~Ko ga na barku priženeju
4503 V   |                razcepil, ki mu je prsi udarcev branil. On ga je le hotel
4504 V   |                 Prvi kmal pocepaju pod udarci ojstrih mečev; na skoro
4505 V   |            Mene svet pozna le po mojih udarcih!" ~Te besede zrekši udari
4506 V   |           ogerska ravnina, da v jeseni udare na turski Beligrad. – Glej
4507 V   |              Cele tri ure se je vrstil udarec za udarcem, napad za napadom,
4508 V   |              jegovi možgani razškropé. Udaril ga je Voglarjem Miha svojoj
4509 V   |               namirava skoro nad Turka udariti, ki se vedno bolj po Europi
4510 V   |               mi naji bode gotovo opet ugodna sdružila, ako" – ~"Ja grem
4511 I   |                 omolkneju. Nikom pa ni ugodneje došla, kakor Marjetici,
4512 III |        zapazila kakšnu plahu grlicu za ugodni zajutrek. V grada je odbila