Part

  1 I  |         težnje. Čegave misli pa so ti tolikanj pri srcu, da bi
  2 I  |            nadaljuje: "Molčíš? Kaj ti je moje vprašanje tako neljubo
  3 I  |           neljubo prišlo? Izvestno ti je vražo o štiriperesni
  4 I  |           bi bila rada pri nas? Če ti morem pomagati, veruj mi,
  5 I  |         govorice, "vže dovolim, da ti Marjetica pri kuhi nekoliko
  6 I  |           kaj bi rada, saj veš, da ti izpolnim vsako pametno željo,
  7 I  |          lastna mi ušesa, Ko bi je ti ne bila že povila v šopek,
  8 I  |        biti jako slabe volje. "Kaj ti je, Janez," sem ga nagovorila, "
  9 I  |          vže več časa tako otožen, ti, ki si bil vedno vesel in
 10 I  |              Janez počakaj enmalo, ti bodem nekaj povedala." "
 11 I  |           na srce: Oče in mati sta ti umrla, brata več ni in sorodniki
 12 I  |            lahko zanesel nanj. Vse ti pojde pod nič! Gospodinje
 13 I  |          pojde pod nič! Gospodinje ti je treba na domu kakor vratam
 14 I  |          izmed naših deklic, ktera ti je najbolje pri srci, in
 15 I  |           imá, in veruj mi, nobena ti ne bo odrekla, ker vsaka
 16 I  |           v tla gledal. "Vedela bi ti za jako prilično nevesto,"
 17 I  |           blizo, ne daleč. Odrekla ti ne bo, le veruj mi, ker
 18 I  |               Le tiho, le tiho, da ti vse povem! – Oba sva na
 19 I  |            pričnem zopet: Povedati ti jo hočem" – ~"Za pet ran
 20 I  |            vsega slišala. Povedala ti jo bom, toda obljubiti mi
 21 I  |        nikomur ne zineš o tem, ako ti ne bo všeč. To mi je rad
 22 I  |           do večernic tu počakati, ti morda celo Marjetico tu
 23 I  |            ga sočutno vpraša: "Kaj ti je Janez, da si danes tako
 24 I  |        spravimo se nad vino, in to ti bode izvestno vse skrbi
 25 I  |        tvoji odšli so v cerkev, le ti si ostal na mestu, kakor
 26 I  |      mladosti skupaj rastla. Morda ti odleže, ako mi zaupaš, kaj
 27 I  |         kaj te tare, in kdo ve, če ti celo ne bi mogla pomagati." ~"
 28 I  |        moči. ~"Kako le?" ~"Da prav ti in nobena druga krščanska
 29 I  |    krščanska duša ne!" ~"Tako?" In ti mi toliko časa zakrivaš
 30 I  |    neusmiljena in trdosrčna, da bi ti ne hotela pomagati. Prav
 31 I  |          si bila to zaslužila? Kaj ti je, povej mi brez ovinkov.
 32 I  |            ovinkov. Če morem, rada ti pornagam." ~"Da prav res
 33 I  |          oči, "prisilila si me, da ti odkrijem svoje srce. Če
 34 I  |           trenotje poneha., ako se ti iz celega srca zaupam. Jaz
 35 I  |      kratkih besedah dopovedal sem ti vse; kar sem vže dolgo dolgo
 36 I  |        besed s taboj spregovoriti. Ti mi ne moreš verjeti, kako
 37 I  |         Marjetica, da me imaš tudi ti vsaj nekoliko rada? Jeli,
 38 I  |   najboljši fant po celi okolici. "Ti, ti," obrne se na to stari
 39 I  |         fant po celi okolici. "Ti, ti," obrne se na to stari Pengar
 40 I  |          tudi meni posvetilo, čemu ti je bila čveteroperesna deteljica.
 41 II |        drugih njegovih postopačev. Ti pa, črna duša, sedaj povej,
 42 II |           in govori resnico, sicer ti s tem-le nožem kosti prerahljam.
 43 II |          bode ogledal moj nož, kje ti tiči prokleto tvoje pasje
 44 II |      objemajoč: "Mogočni grof, vse ti dam, kar imam, kakor mi
 45 II |            državnega vpliva, kakor ti svedočijo razni znaki zaceljenih
 46 II |        sivolas mož pripravljen sem ti darovati svojo srčno kri,
 47 II |        nebu povzdignivši, "s taboj ti vsahni tvoj bogokletni rod,
 48 II |          grozne ječe tvoje, naj se ti razpoči od slemena do temelja
 49 II |            izvršiti, govóri, rečem ti, sicer je po tebi in v tem
 50 II |         prisiljen razodel resnico, ti to vendar še ne daje pravice,
 51 II |           Vi fantje pa, in posebno ti Janez, ki si kot Marjetičin
 52 II |     zgrabim jednega izmed beričev, ti Jaka pa drugega. Marka čuva
 53 II |           nas sicer izdaš, porinem ti nož do rogu v tvoje črno
 54 III|        svojih zakladov. Toda gorjé ti potem, gnezdo Teharsko,
 55 III| razcvetajoča rožica duhteča. Osoda ti je sicer ugodna, meni pa
 56 III|  zapoveduje tudi tebi. Zaradi tega ti ukažem, strogo ukažem, da
 57 III|           Nič druzega, kakor pismo ti bom dal po sili vzeti, pismo,
 58 IV |               Odkritosrčno rečeno, ti povem, da iz sinočne komedije
 59 IV |      doletela. Ker sva sama, hočem ti nekaj razodeti, kar sem
 60 IV |      načelnika najti, kakor bi bil ti. Hlapec, saj ga poznaš pokveko
 61 IV |            nebu sveti. Izvestno se ti je kaj prav neljubega sanjalo?" ~"
 62 IV |          neljubega sanjalo?" ~"Ali ti morda ni ljubo, srček moj,
 63 IV |          neprijetnega doživel, kar ti ne dá mirno spati." ~"Vganila
 64 IV |           gre Janez s taboj, da se ti ne primeri kaka nesreča,"
 65 IV |       resnobno. "Vedi toraj! Če se ti res kaj pripeti, česar se
 66 IV |         Bog, kaj pa naj storim, da ti preženem muhe, ki ti po
 67 IV |            da ti preženem muhe, ki ti po glavi rojijo. Ako ni
 68 IV |           moral pač vesel biti, da ti je ta čast določena!" ~V
 69 IV |          Zdravo, Janez! Marjetica, ti nam pa bokal vina prinesi
 70 IV |            si vže pozabil, kaj sem ti sinoči svetoval, da se namreč
 71 IV |       namreč varuj naših pesti, če ti je zdrava koža ljuba!" Kdo
 72 IV |         plečih udari rekoč: "Bolje ti je biti vitezem, kakor služabnikom!
 73 IV |        manoj. Ali še veš, kakó sem ti pela mične pesnice in ti
 74 IV |           ti pela mične pesnice in ti pravila lepe povesti o steklenej
 75 IV |            Če dovoliš, prerokovati ti hočem srečo v novem dostojanstvu.
 76 IV |      zaupno svojo dvorkinjo: "Kako ti je všeč ta prosti Teharjan?" ~"
 77 V  |        zopet začne, náte! Morda si ti moj sin tukaj, morda se
 78 V  |            kaj ne da ste pri meni, ti moj sin, tvoja žena s sinovi
 79 V  |       dosmrtno ječo – odpustil sem ti vže tudi – molil sem za
 80 V  |        dragimi in ljubljenimi. Saj ti, moj sin, ki me sedaj za
 81 V  |          jedini! Nobene druge dote ti nimam zapustiti, kakor le
 82 V  |        tisto svetinjico, ktero sem ti bil poprej izročil. Dala
 83 V  |        ječi so mi zamrežili! Hvala Ti, Vsegamogočni! Nerazumljivi
 84 V  |      jednoč in sicer poslednjič se ti zahvalim, da si rešil me
 85 V  |            Boga se boj in ne bo se ti bati hudobnih ljudi in njihovih
 86 V  |         kaj naj storim?" ~"Drugega ti ne kaže, dragi moj," odgovori
 87 V  |           na turški Beligrad. Ondi ti je, junaku, prilika priboriti
 88 V  |         nad nami ostalimi. Kar smo ti prisegli, ni samo za danes,
 89 V  |           jo Janez, "kako li hočeš ti nežna devica z manoj v krvavi
 90 V  |           In poglej očeta, kako se ti od dne do dne bolj starajo.
 91 V  |          Ne morem si pa kaj, da bi ti še jedenkrat ne zatrdil,
 92 V  |          dobrovoljno, saj vidiš da ti odcepljenemu od nobene strani
 93 IV |        semkaj v Carigrad spraviti. Ti seveda o vsem tem nič ne
 94 IV |       vročega čela. ~"Da, da, tudi ti si sedaj njegov suženj z
 95 IV |           k mojemu gospodarju, ako ti je sužništvo že določeno.
 96 IV |           popolnoma zdravemu biti. Ti bi bil v svojem slabem položaji
 97 IV |           presrčno ljubita!" ~"Ali ti moj tovariš odhajajoč ni
 98 IV |       zopet za besedo. ~"Kakor sem ti že rekel, takoj, ko se pozdraviš,
 99 IV |           najmanj mesec dni, da se ti povrnejo poprejšnje moči.
100 IV |    razburjenost krotil. ~"Jeli, da ti je všeč!" reče nato Arabec
101 IV |            koga drugega. In – čemu ti le bo, saj imaš že polno
102 IV |          bil suženj sploh težak. ~"Ti se morda šališ z menoj,
103 IV |       besedo v nestrpni molk, "evo ti svoto, ki si jo zahteval." ~"
104 IV |            kaj so ga brigali sedaj ti nesrečneži, ko je bil sam
105 IV |         zopet ostrmi, kajti "Janez ti?!" zadonelo mu je iz ust