Part

 1 I  |    šinilo danes pod podplate, da jo tako nujno pobirate, da
 2 I  |           ljubi oče, za kozé sem jo nažela, ki ste mi jih pripeljali
 3 I  |          deteljico sem našla ter jo povezala vanj, da izvem
 4 I  |     verjemi, dete moje," posvari jo prijazno oče, "nič, nego
 5 I  |      očesu nikakor ni ušlo. Zato jo še jednoč nekoliko trše
 6 I  |        glavo ubíla, jeli da, saj jo poznam, kaka ptica da je." ~
 7 I  |          koruza od sosedove, ker jo gojite, kakor bi vam na
 8 I  |         pa zopet zgane, kakor bi jo bil mraz stresel in ob jednem
 9 I  |      Mudilo se mu je domóv. Zato jo sedaj kar s kratka vpraša: "
10 I  |          vas bila prosila, da mi jo za nekaj časa prepustite,
11 I  |          je res, je res! Rada bi jo poznala kuharico, dasi jih
12 I  |         pa nemudoma domóv, kamor jo mora Martinaška sama do
13 I  |     očeta. ~"Marjetica!" pokrega jo začudevši se oče, "sam ne
14 I  |        Marjetica zardi, kakor bi jo bil s krvijo polil, ter
15 I  |        kajneda Marjetica, da sem jo zadel?" ~"O kaj še, oče,
16 I  |     bradovicami obraščena. Kedar jo je pa kedo razsrdil, da
17 I  |         rekel ji je k večemu, če jo je sovražil, da je coprnica.
18 I  |        Hudi njeni jezik odpravil jo je ob službo, kar ji pa
19 I  |         kipeče nedrije, kakor bi jo kaj dušilo. ~"Štiriperesne
20 I  |       bila že povila v šopek, bi jo kar brez skrbi proč vrgla.
21 I  |       skrbi proč vrgla. Sicer mu jo pa le daj s šopkom vred;
22 I  |       vratam podbojev. Izberi si jo izmed naših deklic, ktera
23 I  |       pričnem zopet: Povedati ti jo hočem" – ~"Za pet ran božjih!"
24 I  |       vsega slišala. Povedala ti jo bom, toda obljubiti mi moraš,
25 I  |         pripeljem, seveda le, če jo izprosim od očeta. Ko bi
26 I  |        se je. Jeli Janez, da sem jo zadel?" ~Kakor bi se bil
27 I  |       mrmra sam s saboj Janez in jo proti ognjišču pomeri. Sam
28 I  |          takoj zacelila rana, ki jo vže več časa tu le notri
29 I  |       ljuba moja, govori!" Janez jo oprime z desnico okoli pasu
30 I  |        Uganila je do pičice, kar jo je tembolje veselilo, ker
31 II |     živahni fantje kratili so si jo z veselim petjem in radostnim
32 II |       naproti, zeleno kapico, ki jo je navadno doma pokrival,
33 II |     resnici izborna. Starina, ki jo je imel Pengar le záse odbrano
34 II |          nečesar domislil, zapne jo zopet tako hitro, da spremembe
35 II |  Zagorčevo Franico iz Košnice in jo po sili odpeljal v prokleto
36 II |       greh odpusti! Izvestno ste jo vsi poznali, kako vrla,
37 II |          mir in pokoj – grof Urh jo je umoril! Ogleduhi njegovi
38 II |    Ogleduhi njegovi zasledili so jo bili in grofu javili, kako
39 II |     pesmice. In prav te pesmi so jo pogubile, ker so jo izdale.
40 II |     pesmi so jo pogubile, ker so jo izdale. Lovski psi pripode
41 II |         mogoče. Psi in beriči so jo obkolili. Kar se je ondi
42 II |          si je iz začetka, da so jo raztrgale divje zveri in
43 II |       dobremu očetu in objokava1 jo je, kakor svoje dni očak
44 II |      vatlov najlepše tančice, ki jo je Franica sama napredla
45 II |   prošnje mi ne odreci. Podpiram jo, sklicevaje se na to, da
46 II |    darovati svojo srčno kri, ako jo zahtevaš, le izpolni mi,
47 II |    bližej k očetu pritisne, tako jo je prevzela žalostna povest
48 II |          hčere Franice, kamor so jo pred tremi dnevi položili.
49 II |    spraviti; le s silo morali so jo zopet v kuhinjo odvesti. ~
50 III|       res silno zavožena, vendar jo moram zopet v pravi tir
51 III|       Obljuba dana, hm, spolniti jo bo treba in to tem laglje,
52 III|         protivna, toda premagati jo hočem, naj velja kar hoče." ~
53 IV |       predlogom zadovoljni in so jo vkrenili proti Sv. Ani.
54 IV |       vrbičevjem šumeti in groza jo strese, kajti nehoté stopi
55 IV |         Dvoje krepkih rok zgrabi jo od zad in krepko nase stisne.
56 IV |      Janeza v srce zadene. Le-ta jo strastno objame in nase
57 IV |      Marjetica urno odide. Janez jo vbere polagoma proti Celju,
58 IV |       izvolijo za načelnika, ter jo opozori na velike nevarnosti,
59 IV |    Skrinjico nato nesó grofu, ki jo odpre, tablico za tablico
60 IV |         za tablico iz nje vzame, jo prebere in na stran položi.
61 IV |         nikdar ne izneverite, da jo pogumno branite do poslednje
62 IV |         naše lipe. Ljudski vrišč jo je bil splašil. Mene je
63 IV |        iz sinje višave orel, ter jo je zgrabil in se ž njo nad
64 IV |      Celja v Teharje. Spremljala jo je vsa gospoda, kolikor
65 IV |          je vsa gospoda, kolikor jo je tedaj v Celji in okolici
66 IV |     Janez se je družbe znebil in jo k Pengarju vbral. ~Ondi
67 V  |      izpod pazduhe svetinjico in jo poda okolistoječim rekoč: "
68 V  |       bodete spoznali. Nosil sem jo kot jedini mi zaklad dolgih
69 V  |          poprej izročil. Dala mi jo je tvoja mati, odhajajočemu
70 V  |       pod pazduho skrita. Daj mi jo še jedenkrat v roko, da
71 V  |          še jedenkrat v roko, da jo poljubim, kakor sem jo poljubaval
72 V  |        da jo poljubim, kakor sem jo poljubaval tisoč in tisočkrat
73 V  |     svetinjico duhovniku, naj bi jo le-ta dal starčeku za poslednjo
74 V  |      poslednjo tolažbo. Duhovnik jo vzame, pogleda, prebere
75 V  |    podobo na križu otiplje, želi jo pritisniti na blede ustnice
76 V  |        prsih in milo joka. Janez jo tolaži, kolikor more, toda
77 V  |    kakemu ogljarju v Pečevnik in jo tako pred strastnim grofom
78 V  |   Pametna bodi Marjetica!" pouči jo Janez, "kako li hočeš ti
79 V  |         potice; kar za zidom sem jo pocedil. Ves ljubi dan potikal
80 V  |      tako okoli tvrdnjave, da so jo popolnoma obkolili. Sibinjski
81 V  |   neštevilna vojska nasproti, ki jo je četa iz vrha visocega
82 V  |     zajedena v turško vojsko, da jo razkolje na dvoje. Kakor
83 V  |       misel. Svojo srajco sleče, jo razreže na obveze in s tem
84 IV |          In ta je?" ~"Potrpi, da jo najdem. Zapisati sem si
85 IV |          najdem. Zapisati sem si jo moral, da je ne pozabim. '
86 IV |        da besedica pomeni, da si jo bodeš vže sam po svoje raztolmačil,"
87 IV |       molk, "evo ti svoto, ki si jo zahteval." ~"Mož beseda
88 IV | slovensko zemljo oba poklekneta, jo poljubita in na ves glas
89 IV |        oblekla in nadarila. Zato jo je pa tudi vsa okolica ljubila