Part

 1 I  |        pri teh besedah Martinaška zopet Marjetici namežika, češ,
 2 I  |           je res, Marjetica se pa zopet zgane, kakor bi jo bil mraz
 3 I  |     Srečno, ljubi očka, dokler se zopet vidiva," poslovi se Marjetica
 4 I  |      bliskovo hitro se Martinaška zopet zasuče in Marjetico podvizuje,
 5 I  |           plot povzame Martinaška zopet besedo ter jame Marjetici
 6 I  |        obraz sedaj zardeval sedaj zopet obledeval. Nehote se je
 7 I  |     prilično nevesto," začela sem zopet čez nekaj časa. Pridna je,
 8 I  |          da le nič ne bo, pričnem zopet: Povedati ti jo hočem" – ~"
 9 I  |        bili hoteli ondi naseliti, zopet drugje razprostrli so celjski
10 I  |         Juhej, juhej!" razlega se zopet po okolici vrisk Janezovih
11 I  |          bila sedaj Janezu, sedaj zopet Marjetici namežikala z levim
12 II |        dobro jei večerjati, ko se zopet odpro duri in menih stoji
13 II |        nečesar domislil, zapne jo zopet tako hitro, da spremembe
14 II |          hoče vsesti, odpre se mu zopet na poseben slučaj halja
15 II |            le s silo morali so jo zopet v kuhinjo odvesti. ~Janez
16 II |       skupaj, pustite me, da grem zopet svojo pot." ~"Oho, kaj pa
17 II |         daje pravice, da bi prost zopet odšel po svojih hudobnih
18 II |      pomirjen ter vtakne svoj nož zopet v nožnice. "Ko bi nas bila
19 II |      svinjaku zaprt. To bode dalo zopet govorjenja Celjanom. Ha,
20 III|        ozkih oknih, ter tu pa tam zopet odskakavali od njih, kakor
21 III|         zavožena, vendar jo moram zopet v pravi tir spraviti na
22 III|       glas zvonú niti zmenil ni. ~Zopet začne trdo stopaje gori
23 III|         mrmrajoč: "Izvestno so že zopet kaki 'lačenpergarji' tukaj.
24 III|     prikloni se in odide. Grof se zopet vsede in napovedanega poslanca
25 III|           V tem trenutku odpro se zopet duri, sluga vstopi in ondi
26 IV |           sladko spavaj! Jutri se zopet vidiva, ako Bog da. Lahko
27 IV |     fantje prenehali in vsakokrat zopet drugače začeli. Po končani
28 IV |         obljubijo si, pri volitvi zopet sniti se. Mlinarjev in Šimekov
29 IV |           da se vže na vse zgodaj zopet vidiva?" ~"Ne govori tako
30 IV |    gospodar oče Pengar, ki je vže zopet srečni par v jednem najlepših
31 IV |           sta naša prijatelja vže zopet na Teharjih, kamor je med
32 IV |  neprijetne sanje. Janez je kmalu zopet kvišku, obleče se in gre
33 IV |       semkaj, sedaj tjekaj, kmalo zopet ondi kako reč pokrila. Marjetica
34 IV |       obsodbe čaka!" ~"Kaj pa vže zopet blodiš? Moj Bog, kaj pa
35 IV | dalmatinski itd. itd." ~Glasonoša zopet trikrat zatrobi in odstopi.
36 IV |          kakor v grobu. Glasonoša zopet nastopi in zatrobi. Sedaj
37 IV |          zvestobo in pokorščino!" Zopet nastane med narodom šum
38 IV |            Slava - in živioklicev zopet ni bilo konca ne kraja.
39 IV |           na odhod, kar glasonoša zopet zatrobi. Vse obstoji in
40 IV |            kajti fantje so Janeza zopet dvignili in dalje odnesli. ~
41 IV |           jih je konečno vendarle zopet ločila. ~Na ogleduha v svinjaku
42 V  |      delavnik in vse se je vrnilo zopet v navadno življenje. Tudi
43 V  |         imate!" čez nekoliko časa zopet začne, náte! Morda si ti
44 V  |          dozdeval; ondi našla sta zopet pod ključem kakega širokoplečega
45 V  | poslednjih vrat. Tu sta poskušala zopet ključ za ključem, a zastonj,
46 V  |      Tvoji večni sklepi!" Starček zopet vtihne. Roke in noge so
47 V  |          njega prokletstvo ter ga zopet uvrsti med ude katoliške
48 V  |           boljši časi, da se smem zopet povrniti brez nevarnosti
49 V  |          skrije. ~Fantje se kmalo zopet vsi oboroženi in na čilih
50 V  |          da naji bo prav ta osoda zopet prijazno združila, ki naji
51 V  |          spoznal, ako bi se morda zopet kje srečala v življenji? ~"
52 V  |         resnobno, "kobilico jahaj zopet lepo na Pengarjev pašnik,
53 V  |           Sluga odide z nosilnico zopet na bojišče, Miha ostane
54 V  |           okoli života in čez njo zopet ostalo obleko obleče. ~Janezu
55 V  |          jednem se mu pa tudi vže zopet pred očmi stemni in omedlevica
56 IV |           dan napoči. Križarji so zopet v bojnih vrstah razvrščeni
57 IV |          so ponoči privreli, tako zopet sramotno ponoči odkurili,
58 IV |         vedel. Ko se mu zavednost zopet povrne in se ogleda, kje
59 IV |         vse le prebritka resnica. Zopet upre svoje oči na obveze,
60 IV |    goljufne sanje. Ko pa na jedni zopet ugleda ime Marjetica z rudečimi
61 IV |          postelji in Janezu se je zopet zdelo, kakor da bi bil v
62 IV |      poprime čez nekaj časa Janez zopet za besedo. ~"Kakor sem ti
63 IV |      konečno, zakaj mu je tovariš zopet prav to ime pustil za poslovilo
64 IV |          in junaško nevesto svojo zopet videti, in nestrpno je pričakoval
65 IV |       pomladila, je bil Janez vže zopet poprejšnji korenjak. ~Nekega
66 IV |          v Algiru, v vroči Afriki zopet našel svoje najdražje in
67 IV |           mož beseda ostal!" seže zopet Turek z besedo v nestrpni
68 IV |           na somenj, kjer ga bodo zopet sam Bog zna kam dalje prodali,
69 IV |          zgrudi, kakor bi ga bila zopet omedlevica napadla. Mrzel
70 IV |         Hitro plane kvišku, pa že zopet ostrmi, kajti "Janez ti?!"
71 IV |            Marjetica, oh tukaj se zopet najdeva!" všlo je njemu
72 IV |        okno v morje, drugači naji zopet zgrabijo." ~Še enkrat se
73 IV |           ozemlje stopivši, da tu zopet najde ljubljeno Marjetico,
74 IV |           še žive – veseli, ko me zopet vgledajo, ker me izvestno
75 IV |         nebes in zemlje, da ju je zopet srečno pripeljal na domača
76 IV |         nehoté v kuhinjo, kjer je zopet tekala iz jednega kota v