Part

 1 I  |          sem jo nažela, ki ste mi jih pripeljali iz šentjurskega
 2 I  |           domov. Oh, kako rada bi jih bila vzela s saboj na polje,
 3 I  |           lepih rožic je vmes, to jih bodo male žabice vesele!
 4 I  |        najlepših cvetlic, kar sem jih našla, povila sem si pa
 5 I  |          tolikanj pri srcu, da bi jih tako rada zvedela?" ~Nepričakovano
 6 I  |         jo poznala kuharico, dasi jih ni malo v teharski župniji,
 7 I  |         ki nekaj znajo, toda malo jih je in vsaka teh se je od
 8 I  |          bilo kaj prida ljudi. Pa jih vže bode, saj bo jutri tudi
 9 I  |          večernicam, čula sem, da jih bodo imeli naš novi gospod.
10 I  |         naš novi gospod. Oh, kako jih rada poslušam, kedar stoje
11 I  |         da se ogibaš ljudí, ki si jih poprej iskal, kjer se je
12 I  |        zadosti ruš narezal, znosi jih k meni in se hoče posloviti. "
13 I  |     fantje svoje nove topiče, ter jih poskušali, kakó da pokajo.
14 I  |          da nabijemo možnarje ter jih popalimo, spravimo se nad
15 I  |            Sladke so bolečine, ki jih čuti moje srce, ako se le
16 II |       imele! Toda kaj to; pognala jih je drugo za drugo venkaj,
17 II |           mogel znebiti misli, da jih je ogleduh morda celo prekanil,
18 II |         prekanil, semkaj zvabivši jih, med tem mu pa grabežljivi
19 II |         bi se nam umaknili, potem jih pa išči ondi, če moreš.
20 II |        dekleta na svoj grad, kjer jih zapirate v grozne vaše ječe,
21 II |        kot največjega cigana, kar jih svet nosi in za takega smete
22 III|     najtajnejše skrivnosti, ki so jih kovali proti svitlemu grofu.
23 IV |           k Pengarju vrnili, kjer jih je gospodar teškega srcá
24 IV |     jutranjici nabijejo topiče in jih na vseh štirih straneh ob
25 IV |        ljudi budeč in opominjajoč jih, da se proslava sv. Ane
26 IV |        manjka in tudi na Teharjih jih je bilo v ozbilji. Sedeli
27 IV |           po sebi, toda pozna ura jih je konečno vendarle zopet
28 V  |        ključe od ječ izroči, vrže jih Janez bled ob tla rekoč: "
29 V  |           pripogne se pa ponje in jih pobere rekoč: "Janez, pojdi,
30 V  |  nagovorov spoznati menili. Groza jih spreleti vse od prvega do
31 V  |      druge ječe pregledavat. Bilo jih je po vrsti kakih petdeset,
32 V  |  tovornike na roparski način, ter jih pobije. Trgovca vjame in
33 V  | strahopetno pete pobrusijo, da bi jih bil komaj veter dohajal.
34 V  |       njimi, le za njimi! Pobijmo jih, hudiče!" spusté se za bežečimi
35 V  |      pomoč priskočiti. toda Janez jih oblastno zavrne rekoč: "
36 V  |     udeleže velikih odpustkov, ki jih je papež razpisal bojnikom
37 V  |         čutarami. Pozdravljali so jih z radostnim ukanjem, kajti
38 V  |     jedenkrat zvestobo!" pozivlje jih vsled tega Janez. ~Vsi pokleknejo
39 V  |          do dne bolj starajo. Ali jih hočeš same pustiti na stare
40 V  |           stare leta. Pokopala bi jih s tem svojim sklepom. Ne,
41 V  |       zapreke preskakovajoč. Bilo jih je kakih petdeset skupaj,
42 V  |             Janez ustavi četo, da jih zakasnjenec dohiti. Ko jih
43 V  |        jih zakasnjenec dohiti. Ko jih ta doide, vidijo, da je
44 V  |        Sibinjski vitezom, "poznam jih po njihovih bronastih čeljadah
45 V  |        zmaga nam bo gotova. Dobro jih poznam, kaki ljudje da so.
46 V  |          zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine, grad
47 V  |           hrabrost. Sibinjski, ki jih je dobro poznal, je to kmalo
48 V  |      popolnoma nevoljni, pošiljal jih je vsaki dan na ogled, danes
49 V  |           jutri tjekaj. "Akoravno jih je mala peščica," rekel
50 V  |           prav grdo opsovavali in jih z gjaverskimi psi obkladali. "
51 V  |           vtrjenem taboru napasti jih. Čakal je toraj toliko časa
52 V  |           v dolino spuščati, kjer jih je bilo kmalo vse polno.
53 IV |      srajce. Od prve do poslednje jih pregleda, in sam ne ve,
54 IV |           pa tudi spravi. Za tega jih nimaš toliko, da bi jih
55 IV |           jih nimaš toliko, da bi jih bilo zadosti in srečen bodi."
56 IV |          trenutek in – globina bi jih bila požrla, toda krepke
57 IV |           krepke roke zgrabile so jih v poslednjem trenutku, takorekoč
58 IV |          je trpeti, kako živinski jih tepejo. Srce mu je vsplamtelo
59 IV |          ponujati jeli, vidoč, da jih kar od kraja pobira, dobro
60 IV |     odkupil je toliko sužnjev, da jih je bila barka polna, kar
61 IV |            rimskega papeža, ki se jih je edini spomnil, kedar
62 IV |         za Janeza zahteval, potem jih pa ponosno odklonil. Ali
63 IV |    ponosno odklonil. Ali Janez se jih niti dotaknil ni. "Če ste