Part

 1 I  |  zelniku. Zgovorna ženica konča svojo razlago rekoč: "Pravijo,
 2 I  |       na odhod, zato si popravi svojo zeleno čepico, ki je bila
 3 I  | neskončno koprnelo – izvoljenko svojo, Pengarjevo Marjetico poleg
 4 I  |         tako je bil zamišljen v svojo Marjetico. ~"Kaj se danes
 5 I  |      vice prestal, ko sem prvič svojo Mico videl. Raztresen sem
 6 II |         na lov na njo ter z vso svojo druhalijo pridivja preko
 7 II |     pripravljen sem ti darovati svojo srčno kri, ako jo zahtevaš,
 8 II |  ponudbe. ~"Išči si nevbogljivo svojo hčer pri Svetem Duhu!" zavrne
 9 II |        rajši mučeniške smrti za svojo nedolžnost, kakor pa da
10 II |  nesrečnež, kedaj misli grof to svojo peklensko nakano izvršiti,
11 II |      opral si bodeš tu na mestu svojo grešno dušo črnih madežev. "
12 II |       pustite me, da grem zopet svojo pot." ~"Oho, kaj pa še,"
13 II |        hotel je še dalje kazati svojo oblast, toda Janez skrčil
14 II |        Fantje, pustite me mirno svojo pot." ~"Ta bi bila lepa,"
15 II |         govor, "da bi vas mirno svojo pot puščali, vi pa nam za
16 II |     lepo in trdno zaklinjati in svojo besedo zastavljati, vrh
17 II |      vrh tega, če treba tudi še svojo čast in poštenje. Le redko
18 III|        vsem novega načelnika na svojo stran spraviti, kar se bode
19 IV |         Preden se razidejo vsak svojo pot, obljubijo si, pri volitvi
20 IV |      maščuje nad nami. Ni mi za svojo osebo, pač pa za Marjetico
21 IV |         memo klopi, kjer je ona svojo pobožnost opravljala. Iz
22 IV |         Janez sprehajal se je s svojo Micko med obiloštevilimi
23 IV |        kraju mize sedeč povživa svojo juho, kakor da bi ga fantovsko
24 IV |         Pusti ga Janez, naj gre svojo pot, ne onesnaži si svojih
25 IV |   sinovi vaši vedno drage volje svojo kri za me prelivali in skupnega
26 IV |       malo časa povpraša zaupno svojo dvorkinjo: "Kako ti je všeč
27 IV |        ga je mislil najlaglje v svojo oblast dobiti. ~ ~
28 V  |    resnobno spokoril, bi stavil svojo glavo. Lesjak ostane lesjak,
29 V  |   Nadjal sem se, da mi bo možno svojo lastno četo, peljati v boj
30 V  |         Pengar to videti, prime svojo hčer za roko rekoč: "Vtolaži
31 V  |     ukanji pozna. Kedar zjutraj svojo molitev opravim, zaukam
32 V  |    grofom Ermanom so Slovenci s svojo hrabrostjo pri Nikopolji
33 V  |    viteziča dvignil je krepko s svojo jelševo sulico iz sedla
34 V  |        jim bilo mogoče izkazati svojo hrabrost. Sibinjski, ki
35 V  |       novice še tisti večer vso svojo vojsko v bojni red postavi.
36 V  |  janičar to videti vže nameri s svojo sulico, da bi mu prebodel
37 V  |       je bil Vogljarjev Miha se svojo drvačo, ki se je vedno ob
38 V  |         krščanski junak. Daj mi svojo sekiro in odidi z mojim
39 V  |         obvežeš rane ranjencu s svojo zastavo." ~Miha izroči Arabcu
40 V  |     začne rane spirati in se na svojo veliko radost prepriča,
41 V  |         nekaj drugega na misel. Svojo srajco sleče, jo razreže
42 V  |       videl v Vogljarjevem Mihu svojo drago, svojo premilo Marjetico. ~ ~
43 V  |  Vogljarjevem Mihu svojo drago, svojo premilo Marjetico. ~ ~
44 IV |   Teharska četa je dobro videla svojo zastavo trikrat vzraku zaplapolati
45 IV |      moški preobleki obvezala s svojo srajco rane. Toda težka
46 IV |    plemenito in junaško nevesto svojo zopet videti, in nestrpno
47 IV |       najljubše bitje na svetu, svojo Marjetico. Konečno priplava
48 IV |       prisvojil. Turek je komaj svojo razburjenost krotil. ~"Jeli,
49 IV |          tako je bil vtopljen v svojo gorečo molitev. Prišlec
50 IV |        na tla, kjer je izdihnil svojo ubogo dušo. Zgodilo se je,