Part

 501 IV  |     pogledati, kakošnega duha je. Ko je vse to določil, podal se
 502 IV  |             vse to določil, podal se je za nekoliko časa k počitku.
 503 IV  |         nekoliko časa k počitku. Bil je na vso moč utrujen. Dolgo
 504 IV  |              neprijetne sanje. Janez je kmalu zopet kvišku, obleče
 505 IV  |            molil, kakor danes. Dolgo je klečal pred velikim altarjem
 506 IV  |             cerkvi pogledal, če prav je šel memo klopi, kjer je
 507 IV  |              je šel memo klopi, kjer je ona svojo pobožnost opravljala.
 508 IV  |        dogovorili, da se snidejo. Tu je bilo še več ljudstva kakor
 509 IV  |          vasi, tudi iz Celja dospelo je mnogo božjepotnikov semkaj.
 510 IV  |          Marsikak Janez sprehajal se je s svojo Micko med obiloštevilimi
 511 IV  |        popolnoma dorasla potikala se je najrajši okoli medičarjev.
 512 IV  |              večinoma domačini; ondi je imela tudi Martinaška svoje
 513 IV  |              svoje ognjišče, kjer se je neprestano vrtila, kakor
 514 IV  |              bila na škripcih. Sedaj je segla semkaj, sedaj tjekaj,
 515 IV  |            reč pokrila. Marjetica ji je po svoji moči vrlo pomagala,
 516 IV  |            vrlo pomagala, in če prav je stal Janez poleg nje, vendar
 517 IV  |            zasmodila. Dvakrat vže ga je nagovorila, pa še niti jednega
 518 IV  |               Silno zamišljen gledal je v vrelo juho, kako je gnala
 519 IV  |         gledal je v vrelo juho, kako je gnala valove v velikem loncu. "
 520 IV  |          moral pač vesel biti, da ti je ta čast določena!" ~V tem
 521 IV  |              mu dá kaj vbogajme, ker je silno lačen. Tri dni baje
 522 IV  |              in berač pobesi oči. To je bilo zadosti in je Janeza
 523 IV  |           oči. To je bilo zadosti in je Janeza popolnoma prepričalo,
 524 IV  |          zgrabi, da prebledí. Vže ga je hotel zgrabiti, kar pride
 525 IV  |       zdravijca za zdravijco jela se je vrstiti. Berač, na kraju
 526 IV  |              prav nič ne brigalo. Ko je pojedel, podpre si glavo
 527 IV  |              bi dremal, pri vsem tem je pa jako pazil na vsak dihljej,
 528 IV  |         pazil na vsak dihljej, ki se je temu ali onemu fanti dvignil
 529 IV  |             iz prsi. Še manj ušla mu je kaka beseda. Janez je Tonetu
 530 IV  |             mu je kaka beseda. Janez je Tonetu vse povedal, kar
 531 IV  |        Tonetu vse povedal, kar se mu je o beraču dozdevalo, nakar
 532 IV  |              reče: "Kaj ne Janez, to je bila sinoči lepa komedija
 533 IV  |             varuj naših pesti, če ti je zdrava koža ljuba!" Kdo
 534 IV  |         vzvišenem mestu na vasi stal je grofov bogato opravljeni
 535 IV  |            prestolu podoben. Na njem je bil napravljen grofov grb:
 536 IV  |            starešinstvo. Pred sedeži je bil precej velik prazen
 537 IV  |          šotora gnjesti, kajti ljudi je bilo čedalje več in šum
 538 IV  |               Na vseh tablicah stalo je jedno in tisto ime in vsled
 539 IV  |            ime in vsled tega položil je grof vse tablice na jeden
 540 IV  |          tablice na jeden kupec. Vse je bilo tiho, kakor v grobu.
 541 IV  |         pravi: "Častito starešinstvo je izvolilo enoglasno za novega
 542 IV  |             Slava, slava mu!" vikalo je zbrano ljudstvo in tisoč
 543 IV  |           tisoč in tisoč mož vihtelo je klobuke po zraku. Klicev
 544 IV  |        plečih udari rekoč: "Bolje ti je biti vitezem, kakor služabnikom!
 545 IV  |            teharskemu kardelu, ktero je najpogumneje in najčvrsteje
 546 IV  |            Ves ondi zbrani narod čul je te njegove besede. Grofovi
 547 IV  |         Božja previdnost izvolila me je po vašem slavnem in častitem
 548 IV  |             živio, živio !" odmevalo je med narodom od jedne strani
 549 IV  |              strani do druge. ~S tem je bila na videz slovesnost
 550 IV  |            mogel za to želeti, kakor je ravno današnja volitev.
 551 IV  |            med zbrano množico in vse je poskakovalo, se objemalo
 552 IV  |              ga nosijo okoli. Vse se je gnjetlo k njemu, vse ga
 553 IV  |              gnjetlo k njemu, vse ga je pozdravljalo in mu čestitalo.
 554 IV  |             stara Martinaška pririla je skozi ljudsko gnječo do
 555 IV  |              za načelnika, sfrfotala je velika sova iz naše lipe.
 556 IV  |          naše lipe. Ljudski vrišč jo je bil splašil. Mene je pri
 557 IV  |              jo je bil splašil. Mene je pri tem groza stresla. Vem,
 558 IV  |            pazila na sovo, kam da se je obrnila, slabe imam že oči
 559 IV  |             že oči in blestelo se mi je tudi, kljubu temu pa sem
 560 IV  |            vendar dobro videla, kakó je planil za njo iz sinje višave
 561 IV  |            sinje višave orel, ter jo je zgrabil in se ž njo nad
 562 IV  |            oblake dvignil. Vidiš, to je jako dobro znamenje." Martinaški
 563 IV  |            kaj spominjaš Janez, kakó je bilo ..." ~Martinaška ni
 564 IV  |           grofovem šotoru pričelo se je velikansko gostovanje, na
 565 IV  |           grofica Katinka prijezdila je po dovršeni volitvi iz Celja
 566 IV  |             v Teharje. Spremljala jo je vsa gospoda, kolikor jo
 567 IV  |              vsa gospoda, kolikor jo je tedaj v Celji in okolici
 568 IV  |              Čvrsti mladeneč všeč ji je bil takoj na prvi pogled
 569 IV  |            svojo dvorkinjo: "Kako ti je všeč ta prosti Teharjan?" ~"
 570 IV  |         govorim ne. Ako se ne motim, je pač ta novi načelnik." ~"
 571 IV  |              vse drugače, kako čistó je mislila in čutila v tem
 572 IV  |      Teharčanka – naša Marjetica, ki je vso volitev izza zakajene
 573 IV  |             opazovala. Pengarjevi se je zaradi grofa niso upali
 574 IV  |           Sijajna rudečica žarila ji je nedolžno lice in srce ji
 575 IV  |             nedolžno lice in srce ji je hitreje bílo kakor sicer
 576 IV  |              grofovem šotoru trajalo je do pozne noči ter se je
 577 IV  |              je do pozne noči ter se je polagoma med ondi zbrano
 578 IV  |              ki ni čez mero pil, bil je novi načelnik Janez. Molčé
 579 IV  |           novi načelnik Janez. Molčé je sedel med živahno druščino
 580 IV  |           med živahno druščino in se je pogosto oziral proti Pengarjevim.
 581 IV  |              toda žal, zadržavala ga je šega, čakati na šentjanževico,
 582 IV  |              na šentjanževico, ktera je konečno vendar tudi na vrsto
 583 IV  |            zbijanje surovih šal čuti je bilo mesto veselega petja
 584 IV  |           živahnega ukanja. Janez se je družbe znebil in jo k Pengarju
 585 IV  |              k Pengarju vbral. ~Ondi je našel zbrane fante, svoje
 586 IV  |            so bili radovedni, kaj se je v šotoru govorilo gledé
 587 IV  |          teharske zadeve. Martinaška je hotela celó vedeti, kaj
 588 IV  |               kaj so jedli, kedo jim je na mizo nosil, v kterem
 589 IV  |              redu itd., Šimekov Tone je pa svoje citre obiral, da
 590 IV  |            pa svoje citre obiral, da je bilo veselje. Da pri takih
 591 IV  |            spanec mislil, razumljivo je samo po sebi, toda pozna
 592 IV  |             sebi, toda pozna ura jih je konečno vendarle zopet ločila. ~
 593 IV  |         lopov venkaj in zbeží. Hitel je na volišče, kamor je ravno
 594 IV  |           Hitel je na volišče, kamor je ravno došel, ko so fantje
 595 IV  |         nosili. V grad povrnivši se, je grofu vse povedal, kar je
 596 IV  |            je grofu vse povedal, kar je pri Sv. Ani izvohal. Tudi
 597 IV  |             Sv. Ani izvohal. Tudi mu je ovadil, da je novi načelnik
 598 IV  |       izvohal. Tudi mu je ovadil, da je novi načelnik bil kolovodja
 599 IV  |             napadu pri mlinu. Le, da je bil toliko in toliko ur
 600 IV  |          toliko ur v svinjaku zaprt, je zamolčal. Grof pošlje vsled
 601 IV  |          stražo v Bežigradu. Tako ga je mislil najlaglje v svojo
 602 V   |           šum včeranjega praznovanja je potihnil. Nastopil je navadni
 603 V   |    praznovanja je potihnil. Nastopil je navadni delavnik in vse
 604 V   |           navadni delavnik in vse se je vrnilo zopet v navadno življenje.
 605 V   |            Tudi naš novi načelnik se je pripravljal v gozd podati
 606 V   |          Janez pač ni nadjal, temveč je mislil, da mu bode ondi
 607 V   |          vjetnike." ~Véliki berič se je tega predrznega govorjenja
 608 V   |            kolena šibile. Le z glavo je neverjetno zmajal in odšel. ~"
 609 V   |       beričiti pa nikdar ne!" ~"Tako je pravo fantje, in za Boga,
 610 V   |             vsaj vedeli, koga da nam je čast stražiti." ~Do prvih
 611 V   |              prvi ključ vanje, ki mu je prišel pod roke in bil je
 612 V   |            je prišel pod roke in bil je pravi. Dvakrat ga zasuče,
 613 V   |           takoj umakniti. Šele ko se je smrad razkadil. stopi Janez
 614 V   |             človeško podobo, v kteri je bilo le še trohico življenja.
 615 V   |           trohico življenja. Vkovana je bila v teško železje. "Kdo
 616 V   |      odgovora pa nobenega ne. Janeza je skoraj groza biló. Drugega
 617 V   |              razpale cunje pokrivala je komaj za največjo silo nagoto
 618 V   |              največjo silo nagoto in je vsa mrgolela negnjusnega
 619 V   |      vjetnika divje obrastli in star je bil videti, kakor zemlja.
 620 V   |           videti, kakor zemlja. Slep je bil tudi. Neprestana tema
 621 V   |    Neprestana tema v ječi uničila mu je ljubo luč oči. Tudi slišal
 622 V   |              okrepčali, toda siromak je bil tako slab, da niti govoriti
 623 V   |            starček, "da, da, vino mi je znamenje zadosti verjetno,
 624 V   |           sladka zavest mi pravi, da je pravični Bog vslišal moje
 625 V   |           prijatelji moji, kaj ne da je to vino znamenje mojega
 626 V   |            res oslobodili." ~Siromak je zares mislil, da je rešen
 627 V   |          Siromak je zares mislil, da je rešen dolgega trpljenja. ~"
 628 V   |               nisem se motil. Prišel je ta presrečni dan in čast
 629 V   |        prečudno svetinjico, spoznati je pa le nihče ni mogel. Starčeka
 630 V   |         nihče ni mogel. Starčeka jel je med tem mraz tresti. Janez
 631 V   |           ječe pregledavat. Bilo jih je po vrsti kakih petdeset,
 632 V   |           sestradanega viteza, ki ga je imel grof zaprtega, ker
 633 V   |           imel grof zaprtega, ker ga je sumničil, da ga morda pri
 634 V   |              toži, ali pa, ker se mu je sploh kot sosed nevaren
 635 V   |      širokoplečega kmeta, kterega se je hotel grof na tak način
 636 V   |              Skozi ključevo ljuknico je bilo pa vendarle videti,
 637 V   |          bilo pa vendarle videti, da je i tu notri nekdo zaprt.
 638 V   |          stojé napol visé. Čez glavo je imel vrečo zavezano, da
 639 V   |             se nedolžnega. Moja vest je čista!" ~"Duhovnik ste?
 640 V   |             ga pač ne bo mogoče, ker je popolnoma gluh in za druga
 641 V   |          potrebnih priprav. ~Starček je bil v resnici slab. Preveliko
 642 V   |        štiridesetletne ječe vzelo mu je poslednje moči. ~"Moj sin,
 643 V   |        starčeka za roko. "Tako, tako je prav moj sin," nadaljuje
 644 V   |           grozne ječe, kakor vi, saj je ves drugi svet vže zdavnaj
 645 V   |         preneha. Dolgo govorjenje ga je jako vpehalo. Fantje so
 646 V   |             stali okoli bolnika. Vse je čakalo, da bi vsaj kako
 647 V   |             zvedelo odkod in kedo da je. ~"Mati tvoja izvestno več
 648 V   |              té! Največje veselje mi je sedaj umreti med svojimi
 649 V   |           poprej izročil. Dala mi jo je tvoja mati, odhajajočemu
 650 V   |        Štirideset dolgih let bila mi je ta blagoslovljena svetinjica
 651 V   |            spominek na vas. Blago mi je pobral grof Erman le svetinjica
 652 V   |          grof Erman le svetinjica mi je ostala – pod pazduho skrita.
 653 V   |          stoječi ostrme. ~"Klical me je nekdo 'moj oče', ako sem
 654 V   |          Enriko!" ~"Nesrečni starček je bil iz jako imenitnega rodú,
 655 V   |        plemenitaške korenine, ter si je pridobil v trgovini z jutrovimi
 656 V   |         deželami veliko bogastva. Ko je bil njegov sin Enriko še
 657 V   |            še majhen dečko, podal se je trgovec nekega dne, z obilim
 658 V   |           blagom na Dunaj. Srečno mu je priplavala ladija v Trst,
 659 V   |       priplavala ladija v Trst, kjer je dal blago na konje naložiti.
 660 V   |       naložiti. Več nego petsto konj je potreboval zato. ~Počasi
 661 V   |           Celju pod noge. Vže preden je prišel na celjskega grofa
 662 V   |         celjskega grofa svet, poslal je k njemu poslance, če li
 663 V   |             bode pa sam izbral. Huda je bila pogodba, a vendar se
 664 V   |              pogodba, a vendar se ji je trgovec vdal in je tovoril
 665 V   |             se ji je trgovec vdal in je tovoril dalje. V sredi Savinjske
 666 V   |           blago pa si prisvoji. Grof je potem umrl in dedščino njegovo
 667 V   |         gradu ni več vedela, kedo da je, in zakaj da je zaprt. Vsak
 668 V   |              kedo da je, in zakaj da je zaprt. Vsak si je mislil,
 669 V   |           zakaj da je zaprt. Vsak si je mislil, da mora izvestno
 670 V   |             Od takih in enakih ropov je rod celjskih grofov tako
 671 V   |             grofov tako obogatel, da je celo kraljem in cesarjem
 672 V   |        Trgovčeva rodovina v Benetkah je pa vsled tega popolnoma
 673 V   |            izvoli duhovski stan. Bil je jako moder in pobožen in
 674 V   |             previdnost ga odloči, da je prav on nesel grofu Urhu
 675 V   |           izobčevalno pismo. Grof ga je dal v ječo vreči in sin,
 676 V   |              v ječo vreči in sin, ki je svojega očeta kot že davno
 677 V   |            zaduhlih ječah. ~Starčeku je bilo čedalje slabeje. Skrbni
 678 V   |         postelje očetove. Stregel mu je, kolikor se je dalo in opravljal
 679 V   |            Stregel mu je, kolikor se je dalo in opravljal zanj mrtvaške
 680 V   |            mrtvaške molitve. Večkrat je med tem starčeka tolažeč,
 681 V   |                Proti večeru posijalo je zahajajoče solnce skozi
 682 V   |             hitro križ iz kota, kjer je visel ves v pajčevine zamotan,
 683 V   |         jeden izdihljej in – po njem je bilo. ~Duhovnika so solzé
 684 V   |          polile. Čez dolgo let našel je očeta in to le za jeden
 685 V   |            trenutek takorekoč, da ga je iz novega zgubil. Janez
 686 V   |           konečno pa ga vpraša, kako je on prišel v ječo. Duhoven
 687 V   |              sinoči v ječo, kamor ga je pripravila zvesta izvršitev
 688 V   |           vprašam. Rekli ste, da Vas je grof Urh tu notri vtaknil,
 689 V   |            kraja pripovedovati, kako je papež prav njega odbral,
 690 V   |         izobčevalno pismo in kako ga je grof nato vsega oropal in
 691 V   |              bi se ne zvedelo, da ga je papež iz cerkve izobčil,
 692 V   |              zakramentov) in pahnjen je iz cerkvene občine in ob
 693 V   |        jednem iz človeške družbe. Če je izobčenec kak poglavar ali
 694 V   |            le rimski pahež odvezati, je njegova duša na večno pogubljena!" ~"
 695 V   |              okno in pogleda, kdo da je. Joj mene, kaj vidi! Grof
 696 V   |           kaj vidi! Grof Urh obkolil je grad z veliko četo beričev
 697 V   |             na kole nasaditi!" ~Tone je med beriči tudi grofovega
 698 V   |          ogleduha opazil in takoj mu je bilo vse znano, česa se
 699 V   |          bilo vse znano, česa se jim je bati. Janez se v tem trenutku
 700 V   |              za orožje zgrabimo, ura je resna. Odslej nadalje oproščeni
 701 V   |            Janezom na dvorišče. Grof je divje razsajal zunaj vrat. "
 702 V   |            razsajal zunaj vrat. "Kdo je, ki tako po tolovajski tu
 703 V   |          poveš, kedo da si! Tako nam je povelje." ~"Pasja duša!
 704 V   |                  Pasja duša! Kedo te je učil tako govoriti s svojim
 705 V   |             Vsak bo prejel, kakor si je zaslužil!" Nato grof z vso
 706 V   |             Janez tako glasno, da ga je na daleč okoli vsak lahko
 707 V   |       pokorščine vam nasproti. Tukaj je papežev poslanec in ta nam
 708 V   |           papežev poslanec in ta nam je živa priča. Orožje je toraj
 709 V   |            nam je živa priča. Orožje je toraj proti orožju, nasilstvo
 710 V   |            kajti desetorica zapodila je trideset beričev v beg.
 711 V   |             pod saboj podira, kar ji je na poti, tako so se vrgli
 712 V   |            na oni svet. Tudi ogleduh je prejel tukaj svoje plačilo.
 713 V   |             plačilo. Šimekov Tone ga je dotekel in zgrabil. Vohún
 714 V   |              prosi milosti, ali Tone je taki izdajici, taki kukavici
 715 V   |              do rogu v črno srce, da je na mestu mrtev obležal.
 716 V   |               Poslednji naslanjal se je s hrbtom ob zid, ter je
 717 V   |              je s hrbtom ob zid, ter je bil tako od zad zavarovan.
 718 V   |             ubil, le orožje hotel mu je iz rok izbiti. Vže zdavnej
 719 V   |             n. pr. ob priliki, ko mu je ščit razcepil. Dolge tri
 720 V   |         zarad tega v ječo vreči, ker je zvesto izpolnil sprejeto
 721 V   |             sprejeto nalogo, ker vam je prinesel izobčevalno pismo,
 722 V   |         izobčevalno pismo, ktero nas je oprostilo vsake poslušnosti
 723 V   |           tudi nikdar ne bom. Res se je kesal, kakor morda še nikdar
 724 V   |            ne bodem!" ~Mrliča in kar je bilo orožja v gradu, so
 725 V   |             častiti gospod, – kaj mi je početi v tej zadregi, v
 726 V   |            Poglavitni namen danes mu je bil rešiti se iz tvojih
 727 V   |            vdarila. Rimski papež dal je oklicati križarsko vojsko
 728 V   |            svojega namestnika poslal je tjekaj Ivana Kapistrana,
 729 V   |            velikih odpustkov, ki jih je papež razpisal bojnikom
 730 V   |             turški Beligrad. Ondi ti je, junaku, prilika priboriti
 731 V   |            bo dobro sprejel!" ~Janez je verno poslušal goreče besede
 732 V   |              duhovna in nehoté se mu je pestila roka, ko je bila
 733 V   |            se mu je pestila roka, ko je bila govorica o boju za
 734 V   |         zoper Turka, krvoloka, ki mi je ubil očeta na brežkem polji!" –
 735 V   |            srce sunil, kajti živo mu je stopila pred oči mičnodivna
 736 V   |        tajnosti, vprašaje ga, kaj mu je gledé tega storiti. Konec
 737 V   |        storiti. Konec temu razgovoru je bil tak, da je vendarle
 738 V   |             razgovoru je bil tak, da je vendarle duhovnikova obveljala
 739 V   |    duhovnikova obveljala in Janez mu je moral obljubiti, da še danes
 740 V   |          grofovem porazu raznesla se je po bliskovo hitro po celi
 741 V   |       maščeval. Med temi poslednjimi je bil tudi Janez, ki je neprestano
 742 V   |    poslednjimi je bil tudi Janez, ki je neprestano povešal glavo,
 743 V   |      neprestano povešal glavo, ko se je okoli njega vse radovalo
 744 V   |          okoli njega vse radovalo in je vse vriskalo. Pod lipo dospevši
 745 V   |          odvezan sem te prisege, ker je naš grof od rimskega papeža
 746 V   |     krščanskega imena. Sanjalo se mi je že o zmagah in lavorikah,
 747 V   |            sem jaz obračal – Bog pak je obrnil drugače. Oskrbovanje
 748 V   |            ne bodo odrekli. – Ako mi je pa večni Bog v svoji nerazumljivi
 749 V   |           vse pregovarjanje Janezovo je bilo zastonj. Imeli so ga
 750 V   |           Imeli so ga preradi. ~"Ako je toraj resna vaša volja z
 751 V   |       izdatna tista tolažba ni, vsaj je je morda on sam še bolje
 752 V   |            tista tolažba ni, vsaj je je morda on sam še bolje potreben.
 753 V   |           sedeč pod lipo zberó. Vsak je imel pripet šopek svežih
 754 V   |             ljubljenega dekleta. Vse je bilo na odhod pripravljeno. ~"
 755 V   |            na vojski ne bo konec, če je božja volja, kajti poprej
 756 V   |          meni do živega." ~Marjetica je bila, kakor so ženske večinoma,
 757 V   |      Ljubezen do svojega ženina bila je silneja od one do ljubega
 758 V   |              iz boja domú. ~Mladeneč je še in mladeneč mora na ptujem
 759 V   |             pa vendar še živim!" ~To je pomagalo. Marjetica pogumno
 760 V   |            kakor bi se sramovala, da je jokala in pravi: "Idi toraj
 761 V   |           zemlji pokopanega, kjer te je posekal sovražni meč, kakor
 762 V   |           zaukam Bogu na čast, da mi je dal zdravo grlo in tako
 763 V   |         fante na brzih konjih, da se je kar prah dvignil za njimi
 764 V   |              časa kazal sled, kam da je zletela vrla teharska četa.
 765 V   |              peket konjskih kopit se je pa vedno še slišal na Teharje,
 766 V   |             slišal na Teharje, kedar je veter ugodno potegnil in
 767 V   |         marsiktera nevesta pošiljala je k večnemu očetu gori nad
 768 V   |              preskakovajoč. Bilo jih je kakih petdeset skupaj, vsi
 769 V   |             jih ta doide, vidijo, da je došli šibek komaj štirinajst
 770 V   |          skočil in vže sem tu. Stara je že skoraj kakor zemlja,
 771 V   |           kopita dviguje. Pengarjevi je pa tudi ne bodo kdo ve kako
 772 V   |            prej ko ne debeleje, nego je sedaj. Med tem se bo pa
 773 V   |       jedenkrat v življenji žvižgala je leskovka po moji zadnji
 774 V   |              Kdo pravi da ne! Kaj pa je to-le? Ali ne poznate ojstre
 775 V   |            ne bo trša od nje!" ~Miha je na tak način vse fante v
 776 V   |         podkove in v divjem diru šlo je proti ogrski meji. Tretje
 777 V   |        Beligrad. Ivan Sibinjski stal je uprav v linah, ko se naši
 778 V   |            diru mestu bližajo, da se je kar prah delal za njimi. "
 779 V   |               To so Slovenci," dejal je Sibinjski vitezom, "poznam
 780 V   |              in zvokem ukanju, ktero je vže marsikako zmago pridobilo.
 781 V   |              kaki ljudje da so. Vsak je junak od nog do glave, kjer
 782 V   |           nasproti. Pridružil se jim je tudi Kapistran. Jako lepo
 783 V   |          Slovence. Sibinjski povabil je Mlinarjevega Janeza takoj
 784 V   |            šotor na pojédino, ter se je jako ljubeznivo z njim pogovarjal
 785 V   |          postala taka prijatelja, da je Sibinjski v bojnih zadevah
 786 V   |            Janeza za svet vprašal in je bil Janez tako rekoč desna
 787 V   |            nemškega viteziča dvignil je krepko s svojo jelševo sulico
 788 V   |            ga posadil na pesek. Imel je čvrstega in ognjevitega
 789 V   |        Zelenka in vsi so mislili, da je Janez zarad tega tako spreten,
 790 V   |            prodaj. Ob takih prilikah je Janez vedno rekel: "Sam
 791 V   |           življenji ohrani." ~Listje je jelo vže rumeniti in nastopila
 792 V   |            vže rumeniti in nastopila je jesen. Sedaj je bila vojska
 793 V   |            nastopila je jesen. Sedaj je bila vojska skupaj. Tri
 794 V   |        odhodom glavne armade, poslal je Sibinjski teharsko četo
 795 V   |             bil rad krvi prelival in je zato sklenil tvrdnjavo izstradati.
 796 V   |           izstradati. Toda zmotil se je. Turki namreč so bili z
 797 V   |           prav nič po volji, posebno je pa naše Teharjane silno
 798 V   |          hrabrost. Sibinjski, ki jih je dobro poznal, je to kmalo
 799 V   |              ki jih je dobro poznal, je to kmalo opazil. Da bi mu
 800 V   |     popolnoma nevoljni, pošiljal jih je vsaki dan na ogled, danes
 801 V   |          jutri tjekaj. "Akoravno jih je mala peščica," rekel je
 802 V   |              je mala peščica," rekel je večkrat svojim tovarišem, "
 803 V   |              pol ostale vojske. Vsak je vam junak od nog do glave
 804 V   |    neštevilna vojska nasproti, ki jo je četa iz vrha visocega hriba
 805 V   |       opazila. Sultan Mohamed zvedel je namreč, da je prišla križarska
 806 V   |         Mohamed zvedel je namreč, da je prišla križarska vojska
 807 V   |           kterega hudo stiska. To ga je tako razsrdilo, da je zbral
 808 V   |             ga je tako razsrdilo, da je zbral nemudoma silno vojsko
 809 V   |  najčastnejše mesto. Celo noč ostala je križarska vojska v bojnem
 810 V   |           redu. Zjutraj privlekla se je gosta megla od Dunava in
 811 V   |           megla od Dunava in Save in je zavila ves krščanski tabor
 812 V   |             v svoj sivi plašč. Ko se je okoli desete ure po solnčnih
 813 V   |         kakor listja in trave, ki se je čez noč po nasprotnih gričih
 814 V   |           več prostora, kakor kar ga je dajala precej ozka dolinica,
 815 V   |          precej ozka dolinica, ki se je med obema srditima vojskama
 816 V   |            niso pile!" Tako psovanje je križarje tako razkačilo,
 817 V   |       znamenja za pričetek boja, kar je pa Sibinjski vedno odlašal.
 818 V   |              vedno odlašal. Predobro je namreč izkušeni vojskovodja
 819 V   |          turško bojno lukavost in se je skrbno čuval v vtrjenem
 820 V   |            taboru napasti jih. Čakal je toraj toliko časa miren
 821 V   |            dolino spuščati, kjer jih je bilo kmalo vse polno. Strašno
 822 V   |            mesarsko klanje, vnelo se je na vseh mestih, kajti globoko
 823 V   |         Izveličarjem, ondi svetil se je pa polumesec. Tu lesketale
 824 V   |            solncu, ondi vtrinjalo se je pa dragoceno kamenje po
 825 V   |        globočini, prav tako privrela je križarska vojska nad turško.
 826 V   |              nad turško. Najsprednji je bil Mlinarjev Janez na velikem
 827 V   |              videti. Kamorkoli segel je njegov meč, sledila mu je
 828 V   |            je njegov meč, sledila mu je smrt, kamor je mahnil, odletel
 829 V   |            sledila mu je smrt, kamor je mahnil, odletel je turban,
 830 V   |             kamor je mahnil, odletel je turban, s kterim je bila
 831 V   |          odletel je turban, s kterim je bila ovita turška glava.
 832 V   |         Kakor črtalo na ledini, tako je rezal Janez s svojim mečem
 833 V   |          vedno bolj na široko. Kmalo je bila mala jedrovita teharska
 834 V   |         pogum. Vže čez malo časa jel je teči na dnu doline potok
 835 V   |             proti Dunavu, toliko vže je zahteval boj smrtnih žrtev.
 836 V   |           boj smrtnih žrtev. Strašno je Janez razsajal s svojimi
 837 V   |               Na več krajih tekla mu je kri, vsled česar je kmalu
 838 V   |         tekla mu je kri, vsled česar je kmalu toliko oslabel, da
 839 V   |        Janeza mrtev zvrne. Udaril ga je bil Vogljarjev Miha se svojo
 840 V   |          Miha se svojo drvačo, ki se je vedno ob načelnikovi strani
 841 V   |        strani boril. Turki vidoč, da je na krščanski strani načelnik
 842 V   |            odcepljena. In tudi sedaj je Miha nad vse hrabro branil
 843 V   |       janičarjev pogumno brani in to je bila velika sreča za oba,
 844 V   |            po njem, kajti mnogo psov je zajčja smrt. "Stojte! Nazaj!"
 845 V   |              mogočno janičarjem, "ta je moj!" Janičarji odjenjajo.
 846 V   |              njim vred umrjem!" ~"To je lepa, to je junaška beseda!"
 847 V   |            umrjem!" ~"To je lepa, to je junaška beseda!" pohvali
 848 V   |            prsi vse razmesarjene. Da je tako oslabel, je bila preobila
 849 V   |    razmesarjene. Da je tako oslabel, je bila preobila izguba krvi
 850 V   |            obleko obleče. ~Janezu se je pod obvezami kri kmalo popolnoma
 851 V   |          ustavila in zavednost se mu je povrnila. Plaho gleda okoli
 852 V   |           sebe, da bi zvedel, kje da je. Vidoč, da je v turškem
 853 V   |         zvedel, kje da je. Vidoč, da je v turškem taboru, si srdito
 854 V   |          kapljice mi steci! Sladkeja je smrt od sužnosti!" Vže je
 855 V   |            je smrt od sužnosti!" Vže je hotel obvezo vreči proč,
 856 V   |           všito ime Marjetica.  Miha je bil nekoliko poprej iz šotora
 857 V   |    omedlevica ga napade. Zdelo se mu je, da je videl v Vogljarjevem
 858 V   |           napade. Zdelo se mu je, da je videl v Vogljarjevem Mihu
 859 IV  |               Sužnost.~Teharska četa je dobro videla svojo zastavo
 860 IV  |               kaj to pomeni. Če tudi je čuda hrabrosti doprinašala
 861 IV  |          rešila načelnika in zastavo je bil vendar ves napor zastonj.
 862 IV  |         turške čete na bojišče, bilo je, kakor da bi bila iz vsacega
 863 IV  |       valovje. Turška vojska zgubila je vže polovico svojih najboljših
 864 IV  |          očem niso verjeli in vendar je bilo res. Turki so, kakor
 865 IV  |          nadsili in bojno polje bilo je nasejano z ranjenci in mrtveci
 866 IV  |            žetve za ženjicami. Sedaj je šel željno iskat po tem
 867 IV  |       najmanjšega sledu.  Kako dolgo je bil Janez nezaveden, sam
 868 IV  |          povrne in se ogleda, kje da je, vidi, da leži v lepi sobi
 869 IV  |             mu bilo sanjalo, kako da je padel v boju s Turki se
 870 IV  |     Vogljarjevim vred vjeli, kako da je bil ta Vogljarjev Miha do
 871 IV  |            na obveze, o kterih se mu je tako živo sanjalo, kakor
 872 IV  |              rudečimi nitkami všito, je prepričan, da tukaj ni nobenih
 873 IV  |           ter zapre oči. Strežaj, ki je ob oknu slonel in malomarno
 874 IV  |       Janezovi postelji in Janezu se je zopet zdelo, kakor da bi
 875 IV  |           tudi tega nekje videl. Bil je namreč tisti Arabcev sluga,
 876 IV  |              tisti Arabcev sluga, ki je prenesel v družbi z Mihom
 877 IV  |            in nadaljuje, "celi teden je trajala in ranocelnik je
 878 IV  |             je trajala in ranocelnik je sam vže jel dvomiti, da
 879 IV  |              razkrij mi resnico, kaj je z menoj, ali se mi sanja
 880 IV  |           človeku spodobi." ~"Kdo me je obvezal?" ~"Tvoj tovariš,
 881 IV  |                  Tvoj tovariš, ki te je pred Belimgradom tako hrabro
 882 IV  |          našimi janičarji." ~"Kje pa je sedaj ta moj tovariš?" ~"
 883 IV  |             moj tovariš?" ~"Odjadral je z mojim gospodarjem v Algir." ~"
 884 IV  |      nadaljuje: "Moj gospodar dal te je smrtno ranjenega iz bojišča
 885 IV  |         odprl. Tvojega tovariša vzel je gospodar s saboj v Algir
 886 IV  |       človeka tako žalostnega, kakor je bil ta tvoj tovariš, ko
 887 IV  |           bil ta tvoj tovariš, ko se je moral od tebe ločiti. Je
 888 IV  |             je moral od tebe ločiti. Je vže tako, kaj hoče nas jeden,
 889 IV  |            mojemu gospodarju, ako ti je sužništvo že določeno. Lagal
 890 IV  |              Da ne umrješ, pustil te je gospodar tukaj." ~"Rad,
 891 IV  |        postrežnika. ~"Da, naročil mi je, toda le samo jedno besedo." ~"
 892 IV  |          samo jedno besedo." ~"In ta je?" ~"Potrpi, da jo najdem.
 893 IV  |         Zapisati sem si jo moral, da je ne pozabim. 'Marjetica'
 894 IV  |              ne pozabim. 'Marjetica' je rekel." ~"Marjetica!" vsklikne
 895 IV  |            Marjetica. ~"Pristavil mi je še na vprašanje, kaj da
 896 IV  |         Marjetica sama. Le od tod mu je bilo mogoče razlagati, zakaj
 897 IV  |           mogoče razlagati, zakaj da je prišla še le za njimi in
 898 IV  |             ž njimi vred, le tako si je tolmačil, da je tovariš
 899 IV  |              tako si je tolmačil, da je tovariš njegov jahal tako
 900 IV  |      Pengarjevo kobilico, le tako si je mogel razložiti njeno požrtvovalno
 901 IV  |             ljubeznivo postrežbo, ko je ležal bolan, le na ta način
 902 IV  |             bolan, le na ta način mu je bilo razumljivo, kako da
 903 IV  |             bilo razumljivo, kako da je prišlo všito ime "Marjetica"
 904 IV  |             ran in konečno, zakaj mu je tovariš zopet prav to ime
 905 IV  |              po svoje raztolmači. Če je vse to dobro premislil,
 906 IV  |              to dobro premislil, bil je do dobrega prepričan, da
 907 IV  |             dobrega prepričan, da mu je bila Marjetica ves čas zvest
 908 IV  |              žalostnih dni. Silno ga je jezilo, da je ni vže prej
 909 IV  |               Silno ga je jezilo, da je ni vže prej spoznal, kakor
 910 IV  |            zopet videti, in nestrpno je pričakoval dan na dan ladije
 911 IV  |               Od dne do dne prihajal je pa tudi krepkeji in ko se
 912 IV  |            pa tudi krepkeji in ko se je luna pomladila, je bil Janez
 913 IV  |             ko se je luna pomladila, je bil Janez vže zopet poprejšnji
 914 IV  |         postrežnik domu z novico, da je ladija iz Algira vže tu.
 915 IV  |              tu. Prvi dan izkrcavala je pripeljano blago, drugega
 916 IV  |            namenjeno in tretjega dne je ob ugodnem vetru razpela
 917 IV  |             jadra in odplula. Veselo je rezala brazdo nad sinjega
 918 IV  |              morja globino in vendar je plavala po Janezovem mnenji
 919 IV  |          Kedo bi popisal, kako se mu je srce topilo, mislečemu,
 920 IV  |        belega Algira. ~Algirska luka je bila polna ladij raznih
 921 IV  |        narodov. Arabec, čegar suženj je Janez bil, stal je s svojimi
 922 IV  |            suženj je Janez bil, stal je s svojimi sužniki vže na
 923 IV  |        prihoda pričakovajoč. Ponosno je priplula v luko z napetimi
 924 IV  |              pripeljanega. Nadjal se je Vogljarjevega med njimi
 925 IV  |            Toda ni ga bilo. Janez se je tolažil, da je moral bodisi
 926 IV  |              Janez se je tolažil, da je moral bodisi zaradi kteregakoli
 927 IV  |           bili le poprej gotovi. Vse je občudovalo njegovo ročnost,
 928 IV  |      občudovalo njegovo ročnost, ker je tako lahkotno prekopicaval
 929 IV  |            ga ni nihče k delu silil, je bilo to, ker ga je Arabec
 930 IV  |            silil, je bilo to, ker ga je Arabec namenil svojim otrokom
 931 IV  |              viteških igrah. Spoznal je namreč Janezovo veliko spretnost
 932 IV  |              pri Belemgradu. ~Arabec je sicer od strani, toda jako
 933 IV  |               Ne daleč od njega stal je tudi neki drug bogato opravljen
 934 IV  |          Janeza umaknil. Nemirno jel je semtertje postopati, kakor
 935 IV  |              k Arabcu in ga popraša, je li Janez tudi njegov suženj.
 936 IV  |             in na kak način da si ga je prisvojil. Turek je komaj
 937 IV  |            si ga je prisvojil. Turek je komaj svojo razburjenost
 938 IV  |   razburjenost krotil. ~"Jeli, da ti je všeč!" reče nato Arabec
 939 IV  |        Janeza opazovajoč nadaljuje: "Je pač korenjak od nog do glave.
 940 IV  |           plemenitosti duha, čelo mu je visoko in vsi ostali udje
 941 IV  |              takošnega junaka. ~"Res je tako! Koliko ga ceniš, brate?
 942 IV  |            tisoč grških cekinov, kar je bila tedaj najvišja cena
 943 IV  |             drugače pa ne." S tem ga je hotel prestrašiti in znebiti
 944 IV  |          znebiti se ga. Toda jako se je zmotil. Turek mu odšteje
 945 IV  |              ga, kakor bi dvojil, če je mož pri zdravi pameti, ki
 946 IV  |             sužnjega odšteje. To vam je bilo več zlata na vago,
 947 IV  |              zlata na vago, kakor pa je bil suženj sploh težak. ~"
 948 IV  |            ni bilo do zlatá, imel ga je sam več kot zadosti. Vse
 949 IV  |              več kot zadosti. Vse mu je bilo le na Janezu ležeče. ~"
 950 IV  |             toda prepričaj se, da mi je več do sužnjega kakor do
 951 IV  |            ponosno odide. ~Janezu se je zdelo, kakor da bi bilo
 952 IV  |               ko so mu sporočili, da je drugemu gospodarju prodan
 953 IV  |           Algiru Marjetico najde, mu je hkrati splavalo po vodi.
 954 IV  |            splavalo po vodi. Uničena je bila ob jednem tudi sladka
 955 IV  |              druzih sladkih nad bilo je sedaj morda za vekomaj uničenih.
 956 IV  |          okrutnež, in kak krvoses da je novi gospodar, ki ga kdo
 957 IV  |              sam tako nesrečen. Bilo je ondi samih krščanskih sužnjev
 958 IV  |           sužnjev nakopičenih, da se je vse trlo. Toda kaj so ga
 959 IV  |              sedaj ti nesrečneži, ko je bil sam popolnoma potrt
 960 IV  |            debelih kapljah stopil mu je na čelo in vsak čas, zdelo
 961 IV  |             in vsak čas, zdelo se mu je, moral bode umreti. Srce
 962 IV  |         hrušča in trušča izmotala se je izmed sto druzih ondi stoječih
 963 IV  |          rezati. Okoli polnoči imela je vže precej daleč za saboj
 964 IV  |              pa niti opazil ni, tako je bil vtopljen v svojo gorečo
 965 IV  |             v morje!" Janez to čuti, je bil takoj pripravljen. Hitro
 966 IV  |              Janez ti?!" zadonelo mu je iz ust tovariševih in "Marjetica,
 967 IV  |              se zopet najdeva!" všlo je njemu prvi trenutek iz bolestnega
 968 IV  |              papežev poslanec, ki ga je Janez z njegovim očetom
 969 IV  |            odkup iz sužnosti. Vse se je radovalo in pa tudi same
 970 IV  |           radosti jokalo. Kako pa se je vse to zgodilo? Papež v
 971 IV  |             to zgodilo? Papež v Rimu je slišal, da je v Algiru neki
 972 IV  |           Papež v Rimu je slišal, da je v Algiru neki silno veliko
 973 IV  |            zdihujejo po rešenju. Čul je, koliko da jim je trpeti,
 974 IV  |       rešenju. Čul je, koliko da jim je trpeti, kako živinski jih
 975 IV  |         živinski jih tepejo. Srce mu je vsplamtelo v ljubezni do
 976 IV  |         ljubezni do bližnjega in dal je takoj po celem krščanskem
 977 IV  |              severni Afriki. Globoko je segala tedaj krščanska ljubezen
 978 IV  |              ljubezen v žep in kmalo je bilo toliko denarja skupaj,
 979 IV  |            toliko denarja skupaj, da je papež poslal ladijo v Algir
 980 IV  |      odkupljene sužnje. Prigodilo se je, da je v to prav tistega
 981 IV  |          sužnje. Prigodilo se je, da je v to prav tistega moža pooblastil,
 982 IV  |             moža pooblastil, kterega je necega dne poslal z izobčevalnim
 983 IV  |          druzega kazalo, kakor da si je kupil dragoceno turško obleko,
 984 IV  |         turško obleko, na ladiji dal je pa razviti turške zastave,
 985 IV  |             pravi Turek. Na ta način je Turkom toliko peska v oči
 986 IV  |           sebi. Vže prvi dan odkupil je toliko sužnjev, da jih je
 987 IV  |            je toliko sužnjev, da jih je bila barka polna, kar prijadra
 988 IV  |             ga vzdrami krik, – Janez je namreč v sladki nadi na
 989 IV  |             zaukal. Radoveden kaj da je, gre poslanec nekoliko bližje
 990 IV  |           rimskega papeža, ki se jih je edini spomnil, kedar so
 991 IV  |     Marjetica in to temveč, ker jima je poslanec novico prinesel,
 992 IV  |            se stroge kazni!" ~Jadrno je plavala ladija po sinjem
 993 IV  |            pred saboj črn trak. Bila je Laška dežela. H kraju prišedši,
 994 IV  |              H kraju prišedši, dobil je vsak odkupljencev še toliko
 995 IV  |   odkupljencev še toliko denarja, da je lahko mirno in pošteno domu
 996 IV  |       pošteno domu popotoval. Janezu je ponudil papežev poslanec
 997 IV  |          tisoč grških cekinov, ktere je Arabec s prva za Janeza
 998 IV  |             gospodinje in tudi to mi je gospod Bog dal v moji Marjetici." ~
 999 IV  |          objame in poljubi. Čudil se je tolišnjej duševnej plemenitosti,
1000 IV  |           tako vzorna človeka, da ju je predstavil sv. Očetu. Priljudno