| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenitnega 1 imenu 4 imeti 6 in 941 irhastih 1 irhnice 1 iskal 2 | Frequency [« »] ----- ----- 1044 je 941 in 784 se 589 da 526 v | Ferdo Kocevar Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharcanov IntraText - Concordances in |
Part
1 Pred| deželi, na Malem Štajarji in 32 let, odkar je knjižica 2 Pred| Mngovrstna povpraševanja po nji in pa goreča želja, narod naš 3 Pred| potegovali za njegove dušne in telesne koristi, kjer so 4 Pred| bile take v nevarnosti, in ki so radovoljno in junaško 5 Pred| nevarnosti, in ki so radovoljno in junaško zanj celo kri prelivali, 6 Pred| nas je, da smo založili in izdali knjigo v drugem, 7 Pred| knjigo v drugem, popravljenem in kolikor so to današnje razmere 8 Pred| brate od Sotle do Adrije in od Kolpe do Drave druži 9 Pred| od Kolpe do Drave druži in jedini, nismo nikakor mogli 10 Pred| upamo, da se nam poprava, in kjer je bilo potreba, tudi 11 I | Delavci so se vračali pevajoč in razgovarjajoč se iz polja. 12 I | cela tolpa čvrstih fantov in zalih deklet bližala se 13 I | srpovi, kosami, motikami in grabljami. Nekaj korakov 14 I | bridke skrbi, ki ga moré in ki so mu postavile tu in 15 I | in ki so mu postavile tu in tam vže mnogo sivcev v glavo. 16 I | devojko na daleč okoli. Rudeča in bela njena ličica, kakor 17 I | bi bila zmesena iz krvi in mleka, vlekla so náse žareče 18 I | teharskih, ponosnih vitezev in prevzetnih plemenitašev. 19 I | bili prepleteni z modrimi in rudečimi trakovi v dve debeli 20 I | najlepšimi uzori narave same. In oči, oh oči imela vam je 21 I | ni moč?" ~Pengar obstoji in pravi: "Nisem vedel, da 22 I | vse strani skrbno ogledal in če ni drugače, vprašal tudi 23 I | paziti na nje! Glejte, koliko in kako lepih rožic je vmes, 24 I | Glejte ga, ali ni lep? In tudi štiriperesno deteljico 25 I | najtajniše misli, naklepe in težnje. Čegave misli pa 26 I | kratek trenutek, kar skrbnemu in pazljivemu očetovemu očesu 27 I | je korak za očetom stala, in se pri tem imenu zgenila. 28 I | jezik otresal čez Janeza in njegovo poštenje. Lukaška 29 I | njegovo poštenje. Lukaška in Strnaška ste me ves čas 30 I | kakor bi jo bil mraz stresel in ob jednem vročina spreletela, 31 I | le nič se ne obotavljaj in hitro povej, ker se mi jako 32 I | sedminah, svatbah, gostijah in na kolinah kuhala, kakor 33 I | znajo, toda malo jih je in vsaka teh se je od mene 34 I | čista, kakor solnce božje in rosa, ki se ravnokar dela, 35 I | nekaj drobiža za medico in sladčice, kajneda Marjetica, 36 I | Pengarja smeh posili in srčno rad obljubi, kar želi 37 I | mlin; tedaj sta si pa nos in brada bila najbližnja soseda. 38 I | so njene ustna na dolgo in široko, da je bilo groza 39 I | ki je zijalo med nosom in brado. Lica usnjate barve 40 I | brado. Lica usnjate barve in podobe, so se ji tedaj napihavala, 41 I | napihavala, kakor kovaški mehovi! In vendar je tudi ta strah 42 I | imel nekdaj svoje lepe ure in srečne dneve. Stari ljudje 43 I | je bila nekdaj jako lepa in prijetna ženska stvarica 44 I | kje so se skregali, kaj in koliko je kdo dolžan, kdo 45 I | kajti pričela je sama kuhati in kmalu je zaslovela kot najboljša 46 I | sklepali, da mora imeti denar in da ga celo daje na posodo. 47 I | tembolje ponosna sama náse in zlasti na svoj samski stan 48 I | zlasti na svoj samski stan in se je vedno štela med dekleta, 49 I | koliko je imela ljubčekov in snubačev, pa še kakošnih! ~ 50 I | zelnata veha. Tudi maščobe in nesnage ni bilo pogrešati 51 I | obrne se na levo, Martinaška in Marjetica pa na desno. ~ 52 I | je-li še videti ali ne in – res je stal mož še vedno 53 I | mož še vedno pri prelazu in za njima gledal. Po bliskovo 54 I | Martinaška zopet zasuče in Marjetico podvizuje, da 55 I | pové, karkoli ima na srcu in kaj bi mi tudi ne, saj sem 56 I | Videl me je ognjišče delati in približal se mi je. Če tudi 57 I | začne takoj ruše rezati zanj in pa zdihuje vmes. Nemudoma 58 I | ti, ki si bil vedno vesel in zgovoren, vedno le v društvu 59 I | Debelo me je pogledal in noga mu je na lopati obtičala. 60 I | obtičala. Sprvega je tajil in tako dela vsakdo, kdor je 61 I | pa beseda je dala besedo in dozdeval se mi je čedalje 62 I | nikdo motil. Le Lukaška in Strnaška stikali ste glavi 63 I | narezal, znosi jih k meni in se hoče posloviti. "Janez 64 I | sem mu dalje na srce: Oče in mati sta ti umrla, brata 65 I | sta ti umrla, brata več ni in sorodniki te pa tudi pisano 66 I | ti je najbolje pri srci, in ktera kaj zna, pa tudi kaj 67 I | pa tudi kaj prida imá, in veruj mi, nobena ti ne bo 68 I | mizo. ~Mirno je poslušal in v tla gledal. "Vedela bi 69 I | Pridna je, delavna tudi in vse čednosti ima, ki dičijo 70 I | cvet. Brez dote tudi ni, in kar je vam fantom poglavitna 71 I | Janez me zgrabi za róko in vsklikne: "Martinaška, jeli 72 I | na drobno razložiti, kako in kaj. Če te je volja do večernic 73 I | postavil ga bodem jaz! In pa še nekaj, ne črhnite 74 I | bilo vže vse živo romarjev in drugih ljudi. Nekateri so 75 I | drugi so vsajali stebre in rante v zemljo za senčne 76 I | novina, toraj jako redki in gorjé ptujemu fantu, ki 77 I | le bolj od daleč zbirali in tu pa tam tudi domačim posmehovali 78 I | tudi domačim posmehovali in marsikomu izmed ptujcev 79 I | drugih, rasti je bil čvrste in visoke, kakor mlad hrast 80 I | srebrnimi gumbi, črne umetno in bogato obšite irhnice, čez 81 I | je junaka stare korenine in reči moram, da se mu je 82 I | odsevala je neustrašljivost in neka plemenita predrznost. 83 I | se mu je silno junaštvo in skušeni ljudje, ki so mnogo 84 I | lice srčne radosti zažari in neki sladak čut spreleti 85 I | sklene Janez sam pri sebi in se zamisli. ~Med tem se 86 I | popalimo, spravimo se nad vino, in to ti bode izvestno vse 87 I | danes briga Janez za vino in za nas!" pridene Muharjev 88 I | ozre se Janez okoli sebe in vpraša: "Kaj si rekel, Jaka?" ~" 89 I | Vsi ga debelo pogledajo in se hkrati zasmejajo. Da, 90 I | zaljubljen biti," pravi Šimekov in nabija možnarje z opeko, " 91 I | z opeko, "skušal sem to in že na tem svetu vice prestal, 92 I | videl. Raztresen sem vam bil in zaverovan, kakor riba, ki 93 I | kolikor vas je tu, še očeta in mater. Odkar so moja ljuba 94 I | mi dela gospodarstvo noč in dan velike skrbi." ~V stolpu 95 I | mrmra sam s saboj Janez in jo proti ognjišču pomeri. 96 I | zdel se je nezmerno okoren in nevkreten. ~"Kaj si tako 97 I | mi zaupaš, kaj te tare, in kdo ve, če ti celo ne bi 98 I | Kako le?" ~"Da prav ti in nobena druga krščanska duša 99 I | krščanska duša ne!" ~"Tako?" In ti mi toliko časa zakrivaš 100 I | sem res tako neusmiljena in trdosrčna, da bi ti ne hotela 101 I | reci, kaj mi je storiti in storila bodem." ~Janez vjame 102 I | vjame Marjetico za roko in oba stopita nekoliko na 103 I | mojega življenja, a govori in razodeni mi še nocoj, ali 104 I | oprime z desnico okoli pasu in lahkotno potegne nase. Molče 105 I | ljubim, ljubim vže dolgo časa in te bodem ljubila, dokler 106 I | dokler bodo naši fantje ukali in šopke za klobukom nosili, 107 I | jedino le tebe samega, zvesto in goreče, kakor zna le slovensko 108 I | ljubiti svojega ženina. Tebe in nikogar drugega!" ~"Oh, 109 I | varalo lastno srce. Moja si in moja bodeš, dokler nam bodo 110 I | ktera nam razvedruje glavo in razveseljuje srce!" Janez 111 I | ne poljubil snegobelega in solnčnočistega čela svoji 112 I | zaljubljeno dvojico v najlepšem in najslajšem trenutku prve, 113 I | opazovala, ter obstopi Janeza in Marjetico, ktero je vrli 114 I | svesti si svoje nedolžnosti in svetega značaja ravno razcvetajoče 115 I | dvigne desnico proti nebu in vsklikne s čistim pogumnim 116 I | Marjetico iz celega srca in vse svoje moči, ker bode 117 I | bodo slovenski fantje ukali in šopke za kobukom nosili," 118 I | slovenski fantje bodo ukali in šopke za klobukom nosili, 119 I | kar h krati vse vtihne in se na levo in desno razdeli. 120 I | vse vtihne in se na levo in desno razdeli. Pengarjev 121 I | desno razdeli. Pengarjev oče in Martinaška stojita pred 122 I | nebes pala med nje. Janez in Marjetica stopita pred očeta 123 I | Marjetica stopita pred očeta in ne bomo lagali, če priznamo, 124 I | bode pa sedaj? Toda pogumen in pošten, kakor je bil, tudi 125 I | poštenjaka slovenske korenine in ponosen bodem na te kot 126 I | najčvrsteji, najpametneji in najboljši fant po celi okolici. " 127 I | proti večeru zgubiti iz gore in po Marjetičnega očeta hiteti, 128 I | starosti še jako bistre oči in je vže davno vedela, da 129 II | II. Grof in menih.~Pot od Sv. Ane proti 130 II | pa narobe, kajti veseli in živahni fantje kratili so 131 II | so si jo z veselim petjem in radostnim ukanjem. Še krajša 132 II | veter hitro po gori doli in naravnost k Pengarjevim 133 II | vesela družba vredno pogosti in radostni dogodek primerno 134 II | razburjenost vendar nekoliko poleže in Martinaška prične razvijati 135 II | število jajc, zamesila testó in zaklala nekaj kokeši, kterih 136 II | pristavljati, posodo, žlice, nože in vilice pripravljati in snažiti 137 II | nože in vilice pripravljati in snažiti ter konečno veliko 138 II | po nitki. ~Veselo petje in navduševalno ukanje fantov 139 II | pred hišo, Pengar, Janez in Marjetica podajo se pa noter, 140 II | položi jima roke na glavo in moli: "Vsliši me vsemogočni, 141 II | vsemogočni, večni Bog," in solze mu priigrajo v zvestih 142 II | blagoslova svojemu jedincu in njenemu zaročencu. Daj jima 143 II | zdravja, da dočakata vnukov in po tem zemeljskem bivanji 144 II | streho domačije njune ognja in zabranjuj pod njo ogenj 145 II | bodita vedno pridna, delavna in poštena ter na molitev na 146 II | molitev na pozabita. "Moli in delaj, pa pošteno živi," 147 II | žuljava dlan! Vzgojujta in podučujta krščanski svoj 148 II | vzgojeni. Ohranita, si sv. vero in zakonsko zvestobo, in držita 149 II | vero in zakonsko zvestobo, in držita se svojega kmečkega 150 II | se svojega kmečkega stanu in svoje domačije. Bog vaju 151 II | blagoslovi!" ~Sedaj se odpró duri in fantovska družba privre 152 II | ko se zopet odpro duri in menih stoji med njimi. Bil 153 II | zdela se je velika čast in zasluga pred Bogom samim, 154 II | božjemu po svoji moči postreči in podvoriti. Jako rad mu toraj 155 II | mnogo govorilo, napivalo in popevalo, smejalo in šale 156 II | napivalo in popevalo, smejalo in šale zbijalo, umevno je 157 II | se je vrstila na zdravje in dolgo življenje Pengarja, 158 II | življenje Pengarja, na korist in srečo gostoljubne Pengarjeve 159 II | načelnika svojega. Vsem in vsakemu so že napili, kar 160 II | huharice, stare Martinaške in nič ji ni pomagalo; kar 161 II | pomagalo; kar v hišo je morala in čašo polno do vrha iskrenega 162 II | čašo vina v dušku izpiti in pa žida v peklo vreči, bi 163 II | peklo vreči, bi bilo jedno in tisto. Muharjev Jaka je 164 II | bil, ki se je je domislil in je šel po njo. Ni ji bilo 165 II | kuhinji poln lonec – záse in dekle, pač pa za veljavo, 166 II | vseh teh šal vdeleževal in skoraj da popolnoma pozabil 167 II | v malem sodu shranjeno, in ktere si je le ob velikih 168 II | mizi čedalje preširneji in temu in onemu silil je že 169 II | čedalje preširneji in temu in onemu silil je že precej 170 II | prihajalo je čedalje bolj gorko in – odpne si nekoliko haljo. 171 II | fant, čez nekoliko vstane in prosi za posluh. Vse vtihne 172 II | dobrih mislij, čistega srca in pošteno ravná, naj položi 173 II | bi se bila slišala teči in šivanka pasti. Vsakdo čaka, 174 II | spodobi se v tako prijetni in veseli družbi, kakor smo, 175 II | imenu božjem nemudoma nas in to mirno podstrešje zapusti!" ~ 176 II | kedaj bode sosed segel v žep in orožje odložil. Ker se pa 177 II | obleka Bogu posvečenega stanú in pa stanovska svetu znana 178 II | spremljevalki križem sveta in popolnoma prav ima Tone, 179 II | nestrpno čakaje, kedaj in kako da se reši grozna slutnja. 180 II | grozna slutnja. Godrnanje in nevoljnost postajata čedalje 181 II | Služabnik božji sem in nikakor se ne vjema s častjo 182 II | nikakor se ne vjema s častjo in namenom našega reda, da 183 II | znal. Po pravilih redovnih in po ukazih božjih sem nedotakljiv 184 II | ukazih božjih sem nedotakljiv in gorjé mu, rečem vam, kedor 185 II | Božja kazen bi ga zadela in gorel bi na dnu pekla!" ~ 186 II | na poseben slučaj halja in po bliskovo hitro šine Janezova 187 II | Janezova roka menihu za pas in izvleče noža. ~"Ha, kaj 188 II | Meniha spreletavajo vse barve in jeza ga zgrabi. Toda zvit, 189 II | se gnjete okoli pogumnega in srditega Janeza, vsak hoče 190 II | srditega Janeza, vsak hoče noža in grb na njih videti. Grb 191 II | menih ošabno pojasni "in grof Urh je moj gospodar, 192 II | srdito, "le predobro poznamo in vemo, kaj je grb celjskih 193 II | grb celjskih grofov. Grb in grof Urh, oba sta nam znana, 194 II | kakor celjskih biričev, in kakor grofovih vitezev in 195 II | in kakor grofovih vitezev in drugih njegovih postopačev. 196 II | za meniha preoblečenega in govori resnico, sicer ti 197 II | na vetru ali šiba na vodi in bled je bil, kakor bi ga 198 II | navzočih. Smrtnobleda barva in jezna rudečica spreletavali 199 II | smrti, kakor omedlevici in hočeš, nočeš, mora1 se je 200 II | oče. "Vsa okolica na dolgo in široko pozna bogokletno 201 II | boji ne Boga ne hudiča, in da grozne hudobije na svojem 202 II | cesarjeve ukaze. Ni še pol leta, in menim, da ni še nihče pozabil, 203 II | Zagorčevo Franico iz Košnice in jo po sili odpeljal v prokleto 204 II | poznali, kako vrla, snažna in dična deklica da vam je 205 II | imeli! Bog ji daj večni mir in pokoj – grof Urh jo je umoril! 206 II | njegovi zasledili so jo bili in grofu javili, kako da je 207 II | kako da je lepa, čvrsta in jedrovita. Grof si ne da 208 II | si ne da dvakrat velevati in gré takoj na lov na njo 209 II | tolovajski poglavar v Košnice in okolico. Zagorčeva Franica 210 II | dolini, kjer je brezskrbno in veselega srca prepevala 211 II | prepevala mične pesmice. In prav te pesmi so jo pogubile, 212 II | gorjé, več ni mogoče. Psi in beriči so jo obkolili. Kar 213 II | gradu grofa Urha zvezana in zaprta, kakor največja razbojnica. 214 II | v pesteh hudobnega grofa in skoraj da bi bilo bolje, 215 II | jo raztrgale divje zveri in to tem prej, ker so se tistega 216 II | druga za drugo same domu in ker so našli Franičin robec 217 II | storilo po njej dobremu očetu in objokava1 jo je, kakor svoje 218 II | Jakop svojega zgubljenega in prodanega sina Jožefa. Še-le 219 II | nahajajočega premoženja. Žita in vina, slanine in prediva 220 II | premoženja. Žita in vina, slanine in prediva in trideset vatlov 221 II | vina, slanine in prediva in trideset vatlov najlepše 222 II | bil v teku let prihranil in Franici za doto namenil. 223 II | blagoslovljeno vodo, napravi križ in se takó oprawljen in oprtan 224 II | križ in se takó oprawljen in oprtan podá v gornjoceljski 225 II | kaj bi storil. Mož čaka in čaka, da so igre pri kraji. 226 II | zdrsne pred grofom na kolena in zastoče noge mu objemajoč: " 227 II | kakor mi posestvo stoji in leži, vse bodi tvoje, le 228 II | rodovino, za grofovino, za čast in slavo celjskih grofov, za 229 II | celjskih grofov, za poveličanje in utrdbo njihovega državnega 230 II | zaceljenih ran na mojem obrazu in po mojem telesu, prelival 231 II | Ni se zmenil ne za besede in ne za solze ubogega kmeta 232 II | ne za solze ubogega kmeta in vže se je pripravljal, da 233 II | se grof proti njemu obrne in zarenči: "Povej na kratko, 234 II | nadaljuje: "Toda vse besede in britke solze zagorčeve so 235 II | brezvspešna vsa darila in ponudbe. ~"Išči si nevbogljivo 236 II | zavrne ga porogljivo grof in krohotaje se z vitezi odide. 237 II | grofom. Solze se mu ustavijo in prošnje spremené se h krati 238 II | mora, kakor trhlo drevo, in v tvojih sobah se zlatom 239 II | v tvojih sobah se zlatom in srebrom napolnjenih skovikajo 240 II | skovikajo naj v bodoče čuki in sove pesem prokletstva tebi 241 II | postani kmetska last tebi in tvojemu rodu na sramoto, 242 II | velikimi burklami v hišo in se hoče ž njimi nad "kozla" 243 II | desnici vihti ojster nož in zakriči: "Govóri, nesrečnež, 244 II | rečem ti, sicer je po tebi in v tem trenutku in v lastni 245 II | po tebi in v tem trenutku in v lastni krvi opral si bodeš 246 II | Pusti me pri življenji in vse hočem povedati. Janez 247 II | Janez ga spusti iz rok in menih prične: "Nocoj je 248 II | odpreti bi jima moral duri in vsi štirje splazili bi se 249 II | pokazati. Vi fantje pa, in posebno ti Janez, ki si 250 II | nasvet. Polnoči bo skoraj in grof mora vsak čas tukaj 251 II | Da, da, pričakali ga bomo in mu pokazali kake korenine 252 II | korenine da smo teharski fantje in svet naj izve in sodi, kako 253 II | fantje in svet naj izve in sodi, kako da znamo snažiti 254 II | Pengarja, na pot napravijo in odrinejo. Vsak je potisnil 255 II | drug za drugim poukavati in kmalo oglasi se jim nekdo 256 II | ga takoj spozna po glasu in ukanju rekoč: ~"To je Koštomajev 257 II | brez primere na Teharjih in v Trnovljah." Fantje so 258 II | v kterem je že vse spalo in tudi kolesa so stala zaradi 259 II | je bila pa precej velika in deroča vsled poslednjega 260 II | vsled poslednjega deževja in je prav vsled tega ni bilo 261 II | nogami." Fantje se potuhnejo in res stopijo kmalo na to 262 II | Menih to čuvši, kihne in se nekoliko počohlja, da 263 II | nevarnost, ki ga tu pričakuje. In res so postali tisti trije 264 II | sem prav slišal, šepetanje in prav nič varno se mi pri 265 II | potikala, čaplje lovila, in kamenje za plugom pobirala! 266 II | roke poljubljavali. No, in če nas res kaj resnobnega 267 II | lev plane Janez nad nje in zgrabi prvega z levico za 268 II | kvišku, dvakrat zavrti, in tako namilijonsko strese, 269 II | nocoj kratkočasiti? Kedo si in kam greš? Odgovarjaj, sicer 270 II | sedaj ko si sove, čuki in druga mračna žival išče 271 II | kleče po svojih izbicah in Boga prosijo, da prizanaša 272 II | ali ne!" ~Koruznica zašumi in Marko privleče vohuna na 273 II | domisli, da ima pod haljo meč in ga hoče izdreti, toda Janez 274 II | izdreti, toda Janez ga prehiti in izdrti meč na kosce zlomi, 275 II | pride grof nekoliko k dušku in takoj druge strune napne: " 276 II | napne: "Roparji nesramni ste in ponočni potepuhi, ki iz 277 II | skrčil je takoj krepkeje pest in mu sapo zaprl. ~"Ako smo 278 II | da smo vas tu prestregli in če smo mi kazni vredni zarad 279 II | celjski grof, strah cesarjev in kraljev, grof Zagorski, 280 II | grof Zagorski, ban Hrvaški in ..." ~"In sedaj naš vjetnik!" 281 II | Zagorski, ban Hrvaški in ..." ~"In sedaj naš vjetnik!" mu ponosno 282 II | oskruni moja plemenita kri in knežji stan občevaje s kakim 283 II | zvežemo vas tu kakor prase in vržemo tjekaj-le v zajez. 284 II | vas je vodil v tej opravi in ob tej uri semkaj!" ~"Kdo 285 II | pri tej priči domu podaste in spat greste, kakor se to 286 II | njim grofu roke na hrbtu in to tako trdno, da ste mu 287 II | strogo nato nad njim zagrmí, "in to le brž, sicer bo pela 288 II | najlepši način fantom odkupiti in sramoti oditi. Zatoraj prične 289 II | grof. "Pustite me dalje in nadariti vas hočem, kakor 290 II | nihče obdaril. Le kralji in cesarji dajo takošna darila 291 II | slugam!" ~"Tu ni govorjenja in ga ne more biti o nagradi 292 II | Odkupite se, kakor je primerno in dostojno vašemu viteškemu 293 II | pa tudi naši hrabrosti in pogumnosti. Toda ne mislite, 294 II | pridobljenih zakladih zlatá in srebrá, kterega hranite 295 II | kterega hranite po cele sode in kadí v svojih kletéh, kterih 296 II | pa drži prav toliko krvi in solza. Sami imamo dovolj 297 II | zlata v brazdah naših njiv in srebra skritega po naših 298 II | naših vinogradih, pašnikih in gozdih, največ pa še v naši 299 II | da ni kar takó." ~"Zlata in srebra toraj ne marate, 300 II | ste res plemenitih misli in viteškega obnašanja," prilizuje 301 II | prilizuje se jim grof, "in na podlagi tega vas hočem 302 II | hočem vplemenititi! – Vas in ves vaš zarod in celo okolico, 303 II | Vas in ves vaš zarod in celo okolico, kolikor je 304 II | sorodne vas hočem pripoznati in kot take spoštovati jaz 305 II | kot take spoštovati jaz in ves moj rod na vekov veke. 306 II | gospodje se znajo jako lepo in trdno zaklinjati in svojo 307 II | lepo in trdno zaklinjati in svojo besedo zastavljati, 308 II | treba tudi še svojo čast in poštenje. Le redko kedaj 309 II | svojih beričev, da nas poberó in odženó." ~"Le poskusi naj!" 310 II | takoj si pripravim kosó in skujem iz črtala sulico, 311 II | hočemo prav kmalu na ogrski in hrvaški meji pričeti. Do 312 II | slobodno vsak izmed vas očrni in obrekuje povsod, kot največjega 313 II | cigana, kar jih svet nosi in za takega smete me brez 314 II | razglasiti." ~"To bodemo tudi in gorjé vam grof, ako se to 315 II | je vže tako čuda nevoljen in godrnjá, nad vami – zaradi 316 II | ne vaši oklepi, ne vitezi in ne beriči. Ne odkupilo bi 317 II | odkupilo bi vas ne vaše zlato in srebro in ne vaša mož-beseda, 318 II | ne vaše zlato in srebro in ne vaša mož-beseda, še manj 319 II | Janez mu odveže roke in nadaljuje: "Zdravi hodite 320 II | nadaljuje: "Zdravi hodite in ako vam smemo svetovati, 321 II | naravnost domu, ter Boga prosite in angeljčka varuha, da nam 322 II | najmanj za deset let postarala in ga nepopisno pretresla. 323 III | je obsipalo visoke odre in temne stolpe gorenje-celjskega 324 III | pisanih steklih v dolgih in ozkih oknih, ter tu pa tam 325 III | prokletstvom ondi trpinčenega in zatiranega človeštva obdanega 326 III | da se je dvigala kvišku in razhajala. Vse je bilo še 327 III | ravnokar vže šest odbila in vendar se še živa duša ne 328 III | Jedine straže korakajo gori in doli po širokih zidovih, 329 III | razmršen, prepadenega lica in plahih divjih oči, vdaril 330 III | ves divji kvišku planil in jel po sobi gori in doli 331 III | planil in jel po sobi gori in doli hoditi. Zdaj pa zdaj 332 III | hoditi. Zdaj pa zdaj postoji, in premišljuje. "No, prokleto 333 III | je čisto poseben narod, in srečen je, kdor prav umé, 334 III | tudi ni gospodarja, trgovca in ne poljedelca, ki bi slovenskega 335 III | hm, spolniti jo bo treba in to tem laglje, ker me ne 336 III | pismo svoj pečat udariti; in to storim stokrat rajši, 337 III | zadoščenja na nocojšnjo sramoto in oskrunjeno viteštvo moje. 338 III | Danes vas hočem vplemenititi in javno pohvaliti, ker mi 339 III | bo ura, ko vas bom tepel in tedaj bodo se plemenitaši 340 III | moram pred vsem pridobiti in za njim – za njim pridete 341 III | moja, Pengarjeva Marjetica in makari, da se pod zemljo 342 III | Grof obstoji pri oknu in gleda meglo iz doline dvigajočo 343 III | začne trdo stopaje gori in doli hoditi, vsled česar 344 III | stoječi zbudila, takoj vstala in prišla gledat, kaj-li grof 345 III | grofica na ves glas zasmeja in dolgo časa samega smehu 346 III | grof nekoliko razdražen in dalje skozi okno gleda. 347 III | vendarle od okna obrniti in – hočeš, nočeš – mora se 348 III | Jaz delam po svoji glavi in ta glava zapoveduje tudi 349 III | Grofica obmolkne, se prikloni in odide. Grof pa nadaljuje: " 350 III | če ne še v kaj druzega in pri moji veri, če današnji 351 III | leno na umetno rezljani in bogato se zlatom okovani 352 III | naslonjač. Spanec ga zmaga in nekoliko zadremlje. Ni še 353 III | plane kvišku, si zmane oči in poravna obleko, sam pri 354 III | vredil, stopi sluga v sobo in napove papeževega poslanca. ~" 355 III | dohajali so mi le cesarjevi in kraljevi poslanci v grad, 356 III | Ima ga, svitli grof, in konja arabca." ~"Poberite 357 III | Poberite mu orožje, in če bi se obotavljal, mu 358 III | mostove potegnite kvišku in brez mojega dovoljenja ne 359 III | ne sme nikdo več v grad in ne venkaj. Si me li razumel?" ~ 360 III | Sluga prikima, prikloni se in odide. Grof se zopet vsede 361 III | odide. Grof se zopet vsede in napovedanega poslanca pričakuje. 362 III | Miroslav IV. v Rimu mudil in ta ga je morda pri papežu 363 III | zopet duri, sluga vstopi in ondi obstoji, za njim pa 364 III | ter nadaljuje: "Hvaljeno in slavljeno bodi Gospodovo 365 III | solnčnega izhoda do zahoda. Mir in pokoj, čast in poštenje 366 III | zahoda. Mir in pokoj, čast in poštenje vsem vernim na 367 III | zemlji, ki so čistega srca in dobrih misli!" ~"Ne čenčaj 368 III | mi ne ljubi danes pridig in litanij poslušati, ker imam 369 III | Znebi se svojega sporočila in čakaj na odgovor." ~Na tak 370 III | papeževim pečatom zapečateno in pravi: "Ste li vi Urh, celjski 371 III | dokler mi ne povrnete orožja in konja, ki sta se meni na 372 III | na vaše povelje odvzela in šele doli pri velikih vratih 373 III | izvestno še nekaj dni počakal, in šele potem stopil pred vas." ~" 374 III | namenjeno meni, grofu Urhu, in ktero se braniš izročiti 375 III | ogniti, izroči grofu pismo in ga prosi, naj ga sedaj pusti 376 III | obrne se nato k biričem, "in dobro mi ga čuvajte do večera. 377 III | Bežigrad!" ~Vse prošnje in rotenje poslančevo bilo 378 III | zgodi!" zdihne poslanec in z beriči odide. ~Grof prične 379 III | ga le radovednost premaga in grof pismo odpečati in ga 380 III | premaga in grof pismo odpečati in ga jame odvijati iz raznoterih 381 III | pisanje samo pred saboj in – zatrepeče. – Krčevito 382 III | Krčevito ga drži v rokah in oči se mu izbuhlé izpod 383 III | košatih obrvi. Grof bere in bere ter smrtnobled postane. 384 III | nepokorščine proti cerkvi in neposlušnosti proti njegovemu 385 III | cesarju Miroslavu IV. preklel in iz katoliške cerkve izobčil. ~ 386 III | novica iz Rima grofa Urha in tresel se je, kakor trepetlika 387 III | kakor trepetlika na vetru, in kleti je jel, da se je nakrižem 388 III | nekako ponevedoma v roke in grof potegne za njo. Takoj 389 III | takoj nato jame ga zmerjati in ga obkladati z najgršimi 390 III | Iz službe ga hoče spokati in za nameček tudi v ječo vreči 391 III | gradu pristudi. Na lovu in pri igrah človek vendar 392 III | nas gledé na razširjenje in vtrditev našega vpliva na 393 III | cesarjevega gospodstva znebiti se in samostojen postati in iz 394 III | se in samostojen postati in iz grofa preleviti se v 395 III | rešil iz raznih zapletek in neprilik. Kolikrat napolnil 396 III | prazno stoječe blagajnice, in vendar me neče povzdigniti 397 III | neče povzdigniti med kneze in mi podariti samostojnosti. 398 III | popolnoma zavrgel, se zravna, in pravi: "Kraljem in cesarjem 399 III | zravna, in pravi: "Kraljem in cesarjem sem gledal vže 400 III | zasledil sem pravočasno, in zato me pač prav nič ne 401 III | toda grof mahne z roko, in to je bilo znamenje, da 402 III | ogleduh milostno odpuščen, in odšel je. ~ ~ 403 IV | dogodek od konca do kraja in končal rekoč: "Ako ostane 404 IV | Ako ostane grof mož-beseda in nam prinese jutri vplemenitovalno 405 IV | da je zvit kakor lisjak in si bo izvestno od dveh zli 406 IV | bili s predlogom zadovoljni in so jo vkrenili proti Sv. 407 IV | je pihljati, ob Voglajni in po bližnjih travnikih nastopala 408 IV | svetoanskega zvonika se posveti in kmalo nato se oglasi mali 409 IV | nekaj časa srednji vbere in naposled z obema veliki 410 IV | Šestkrat so fantje prenehali in vsakokrat zopet drugače 411 IV | jutranjici nabijejo topiče in jih na vseh štirih straneh 412 IV | straneh ob cerkvi nastavijo in zapalijo, ljudi budeč in 413 IV | in zapalijo, ljudi budeč in opominjajoč jih, da se proslava 414 IV | zopet sniti se. Mlinarjev in Šimekov šla sta še nekoliko 415 IV | Marjetico. Grofa poznam in zato vem, da ne bo odjenjal. 416 IV | bilo z žebljem pribito. In če nas tudi res med plemiče 417 IV | svojih vohunih ne izvoha in se ne maščuje nad nami. 418 IV | osebo, pač pa za Marjetico in za vas druge, ki ste se 419 IV | nam v klešče priti. Take in enake misli izbij si le 420 IV | odprtim oknom treske delal in vse slišal. Celó na perišču, 421 IV | sem po tem dostojanstvu in videl sem se že v duhu z 422 IV | glavi, s svitlim oklepom in ojstrim mečem na čelu naše 423 IV | se mi je vedno le o bojih in zmagah in o velikanski slavi. 424 IV | vedno le o bojih in zmagah in o velikanski slavi. Od danes 425 IV | danes za največjo nesrečo in kar mi je včeraj srce ogrevalo, 426 IV | ubraniti, ako bodeš v to odbran in izvoljen. Kdo ve, če bi 427 IV | zgodnjem jutru jako živahno in žvahnost je prihajala tem 428 IV | kar je šel družino budit in tu je bil prvi na vrsti 429 IV | le-ta res kmalo ves kuštrast in rudečih oči na svitlo prikaže. 430 IV | kjer vzame škaf v roke in hajdi k vodnjaku. Ondi spušča 431 IV | polagoma vedro v globočino in premišljuje sladke sanje, 432 IV | saboj med vrbičevjem šumeti in groza jo strese, kajti nehoté 433 IV | je na vse kraje plusknila in hoče zbežati, toda vže je 434 IV | krepkih rok zgrabi jo od zad in krepko nase stisne. Plaha 435 IV | pri prvem pogledu obstoji in se samega smehu za trebuh 436 IV | spremljala ga je od Sv. Ane doli in mesto da bi bil šel naravnost 437 IV | Komaj da je odzvonilo dan in danica tudi še na nebu sveti. 438 IV | more več od tebe ločiti in naj bodo med nama tudi hribje 439 IV | bodo med nama tudi hribje in doline, v duhu in srcu hočeva 440 IV | hribje in doline, v duhu in srcu hočeva vedno združena 441 IV | hočeva vedno združena ostati in vse moje misli, moje želje 442 IV | želje bodo vedno le pri tebi in molitvice moje dvigale se 443 IV | ga tako milo, tako zvesto in tako odkritosrčno pogleda, 444 IV | Le-ta jo strastno objame in nase pritisne. "Marjetica, 445 IV | iz vodnjaka, nalije škaf in ji ga zadene na glavo, s 446 IV | med tem praznično oblekla in se nemudoma, z mlekom na 447 IV | si bil včeraj dobre volje in veselega srca! Celo noč 448 IV | hočem jaz tvojo zastavo in teharske fante okoli nje 449 IV | se mi bo prilika ponudila in prepričana sem, da bode 450 IV | jaz opustiti vse pomislike in pregnati muhe, ki so me 451 IV | pot, po kteri mi je hoditi in bojevati se hočem, kakor 452 IV | polovica pota med Celjem in Teharji. Ondi srečala sta 453 IV | pa móli za duše v vicah in za najino srečo!" Ob tej 454 IV | ozre se Janez za beračem in zdelo se mu je, kakor da 455 IV | ko bi bila sinočnji menih in današnji berač jedna ter 456 IV | raznosila mleko po hišah, in preden je bilo prvo opravilo 457 IV | se tudi beračev ne manjka in tudi na Teharjih jih je 458 IV | je bilo v ozbilji. Sedeli in stali so v dolgej vrsti 459 IV | vrsti ob potu po celem hribu in prosili božjih darov. Podpirali 460 IV | baba poleg svoje košare in prebirala jako pridno jagode 461 IV | zamazanega lesenega molka. Ona in njena soseda kričali ste, 462 IV | njegova za palico vodila in darov nabirala. ~Janez je 463 IV | nerodnost zgodila, pohvali to in graja ono, kakor se vrlemu 464 IV | kteremu naroči na pohištvo in živino skrbno paziti in 465 IV | in živino skrbno paziti in vse dobro zaprto imeti zaradi 466 IV | mu ni bilo mogoče zaspati in ko se mu konečno posreči, 467 IV | zopet kvišku, obleče se in gre v farno cerkev tolažbe 468 IV | klečal pred velikim altarjem in se priporočal varstvu Vsegamogočnega. 469 IV | Konečno vstane, se prekriža in gre venkaj. Niti Marjetice 470 IV | gospodski sladko govoriti in ne neslanosti kvasiti, toda 471 IV | toda obnašali so se modro in moško. Marsikak Janez sprehajal 472 IV | svoji moči vrlo pomagala, in če prav je stal Janez poleg 473 IV | zjutraj pri Sovodni srečala, in ponižno poprosi Marjetico, 474 IV | Janez ga ojstro pogleda, in berač pobesi oči. To je 475 IV | oči. To je bilo zadosti in je Janeza popolnoma prepričalo, 476 IV | došli, da ste mi zdravi in dobre volje!" Janez došle 477 IV | najdemo," vsklikne Tone in seže Janezu v roko. "Zdravo, 478 IV | nam pa bokal vina prinesi in pa kopuna nam nareži, saj 479 IV | čuvši, počasi glavo dvigne in se dela, kakor bi se bil 480 IV | bil še le zdramil, vstane in hoče oditi ali v tem trenutku 481 IV | Berač se nerodno obrne in – brada mu odpade. Janez 482 IV | Janez ga zasuče proti solncu in vsklikne: "Da, da, nisem 483 IV | iz rok!" zasmeja se Janez in odžene berača v bližnji 484 IV | glasneje, trobente zapojó in grofov glasonoša napoveduje 485 IV | zgrabijo vsak za svoj klobuk in beže v vas, kakor brzi jeleni, 486 IV | njimi odšli ste Martinaška in Marjetica k Pengarju. Na 487 IV | celjsko gospodo, viteze in ptuje goste, na levi pa 488 IV | pa za teharskega župana in njegovo starešinstvo. Pred 489 IV | ljudi je bilo čedalje več in šum tudi od ure do ure večji. ~ 490 IV | stopi pred grofov šotor in trikrat zatrobi na bogato 491 IV | zatrobi na bogato z zlatom in srebrom okovani bivolov 492 IV | bivolov rog. Vse vtihne in pričakuje, kaj da bo. Glasonoša 493 IV | brati: ~"Možje, Teharčani in okoličani! Pozvani ste semkaj, 494 IV | Kogarkoli volitev zadene, in bodi dotični vaš prijatelj 495 IV | izmed vas mora ga poslušati in povelja njegova strogo izpolnjevati, 496 IV | tičejo z mirom v deželi in poveljništvom v boji. Tako 497 IV | ban hrvaški, slavonski in dalmatinski itd. itd." ~ 498 IV | Glasonoša zopet trikrat zatrobi in odstopi. Župan in ž njim 499 IV | zatrobi in odstopi. Župan in ž njim sedem teharskih starešin 500 IV | šotor za volitev prirejen in se vsedejo. Župan razdeli