Part

 1 I  |       sem vas srečala. Bila sem k vam namenjena. Saj veste,
 2 I  |    Kedar dovršive delo, pojdeve k večernicam, čula sem, da
 3 I  |     vendar ne pojdeš z jerbasom k Sv. Ani. Skoraj bi umaknil
 4 I  |     gledé poštenja, rekel ji je k večemu, če jo je sovražil,
 5 I  |  zadosti ruš narezal, znosi jih k meni in se hoče posloviti. "
 6 I  |     Naši znanki dospete med tem k Sv. Ani. Tu je bilo vže
 7 I  |          kakor bi bil primrznil k tlam." ~"Res sem se bil
 8 I  |     obrne se na to stari Pengar k svoji hčeri, "sedaj se je
 9 I  |        me bode, ako te pripelje k pravi sreči, česar se hočemo
10 II |       po gori doli in naravnost k Pengarjevim v kuhinjo za
11 II |       hočeš, nočeš, mora1 se je k peči na klop vsesti, blizo
12 II |      proti njej, ktere se plahe k njej zatekó, češ, pokroviteljica
13 II |        se v tem trenutku bližej k očetu pritisne, tako jo
14 II |     hiti v Celje na pokopališče k Svetemu Duhu. Ondi najde
15 II |       Koštomajev Andrej, ki gre k svoji Anici junačevat. Trikrat
16 II |         tem pride grof nekoliko k dušku in takoj druge strune
17 III|     kratko odgovori, da drugače k meni ni pristopa. Konja
18 III|         mi tega," obrne se nato k biričem, "in dobro mi ga
19 IV |     obstregli, so se takoj nato k Pengarju vrnili, kjer jih
20 IV |     skoraj svita. Pojdimo rajši k Sv. Ani jutranjico zvonit.
21 IV |      vzame škaf v roke in hajdi k vodnjaku. Ondi spušča polagoma
22 IV | naravnost domu, zapeljala ga je k Pengarju, kjer je našel
23 IV |  molitvice moje dvigale se bodo k Bogu v nebesa, da naji ne
24 IV |       družini ukaže, da naj gre k velikemu opravilu v cerkev,
25 IV |    podal se je za nekoliko časa k počitku. Bil je na vso moč
26 IV |      farne cerkve poda se Janez k Sv. Ani, kjer so se fantje
27 IV |    trenutku prišepa tisti berač k ognjišči, kterega sta naša
28 IV |       da pridemo ob pravem času k volitvi. ~"Oho, tega ptiča
29 IV |        bližnji svinjak, kjer ga k pujskom zapre. ~Rog na vasi
30 IV |         Martinaška in Marjetica k Pengarju. Na vzvišenem mestu
31 IV |      celi vojski. Vodi ga vedno k zmagi in bodi mu sam izgled
32 IV |       roko in se tako opravljen k narodu obrne rekoč: ~"Teharčani!
33 IV |        okoli. Vse se je gnjetlo k njemu, vse ga je pozdravljalo
34 IV |    družbo kar molčé zapustil in k svoji Marjetici hitel, toda
35 IV |       se je družbe znebil in jo k Pengarju vbral. ~Ondi je
36 V  |       bled ob tla rekoč: "Pojdi k grofu Urhu in reci mu, da
37 V  |   glasom – "pridi vendar semkaj k meni: Primi me za roko,
38 V  |       moči!" ~Duhovnik pristopi k postelji in prime starčeka
39 V  | celjskega grofa svet, poslal je k njemu poslance, če li sme
40 V  |         se v tem trenutku obrne k svoji četi rekoč: "Fantje,
41 V  |       skesán. ~Ko se Janez vrne k fantom, pravi: "Fantje,
42 V  |         nazaj, Marjetico spravi k kakemu ogljarju v Pečevnik
43 V  |     stopi še poslanec sv. očeta k njemu in mu seže v roke,
44 V  | marsiktera nevesta pošiljala je k večnemu očetu gori nad oblake
45 V  |       Mlinarjevega Janeza takoj k sebi v šotor na pojédino,
46 V  |     odjenjajo. Arabec nadaljuje k Mihu obrnjen: "Podaj se
47 IV |         ležečo gledal, pristopi k Janezovi postelji in Janezu
48 IV |     zahvali Boga, da si, prišel k mojemu gospodarju, ako ti
49 IV |       in zaboje. Da ga ni nihče k delu silil, je bilo to,
50 IV |    zvitega kuhal. Konečno stopi k Arabcu in ga popraša, je