Part

 1 I  |      mleka, vlekla so náse žareče oči kmetskih fantov teharskih,
 2 I  |  najlepšimi uzori narave same. In oči, oh oči imela vam je tako
 3 I  |           narave same. In oči, oh oči imela vam je tako milomodre,
 4 I  |           tem bolje ljudem izpred oči umaknile. Prišedši za visok
 5 I  |           dalo. Ako me moje stare oči ne varajo, moraš biti ali
 6 I  |          Odkar so moja ljuba mati oči zatisnili, Turki pa očeta
 7 I  |  Marjetica ter mu ljubko v zveste oči pogleda. "Meni se že smeš
 8 I  |          pogleda globoko v zveste oči, "prisilila si me, da ti
 9 I  |      Marjetica poveši sramežljivo oči. ~"Kajne, Marjetica, da
10 I  |        hiteti, da ju ta na lastne oči v sladkem prvem ljubkovanji
11 I  |           starosti še jako bistre oči in je vže davno vedela,
12 II |         spi – Marjetica. Menihove oči se plaho ozró po navzočih.
13 II |      prosil Zagorec grofa solznih oči, ki se je med tem z vitezi
14 II |          le prepogostem na lastne oči o tem prepričal. Kedo nam
15 III| prepadenega lica in plahih divjih oči, vdaril je s pestjo ob mizo,
16 III|           mi takoj izgubiš izpred oči! Sploh nimam rad, da me
17 III|       Grof plane kvišku, si zmane oči in poravna obleko, sam pri
18 III|       Krčevito ga drži v rokah in oči se mu izbuhlé izpod košatih
19 IV |           ves kuštrast in rudečih oči na svitlo prikaže. Polagoma
20 IV |          se svojimi ogleduhi pred oči. Prestrašena spustí vedrice
21 IV |          še jedenkrat prišel pred oči. ~V Celji je Marjetica hitro
22 IV |          pogleda, in berač pobesi oči. To je bilo zadosti in je
23 IV |         je obrnila, slabe imam že oči in blestelo se mi je tudi,
24 IV |      pogled takó, da ga ni več iz oči spustila. Vže čez malo časa
25 IV |       srca v nebesa in temnomodre oči svetile so se ji v solzah
26 V  |           uničila mu je ljubo luč oči. Tudi slišal ni več, kakor
27 V  |           živo mu je stopila pred oči mičnodivna podoba njegove
28 V  |      obriše s predpasnikom solzne oči, kakor bi se sramovala,
29 V  |       gospodarja na sebi v sedlu. Oči se mu svetijo in hrčki razpihnejo.
30 IV |         resnica. Zopet upre svoje oči na obveze, o kterih se mu
31 IV |          naj se zgodi!" ter zapre oči. Strežaj, ki je ob oknu
32 IV |        veš, ker nisi ves čas niti oči odprl. Tvojega tovariša
33 IV |         Solza za solzo jame mu iz oči kapati po mladem lici. "
34 IV |          je Turkom toliko peska v oči nametal, da pri odprtih