Part

501 IV  |            iz nje vzame, jo prebere in na stran položi. Na vseh
502 IV  |             tablicah stalo je jedno in tisto ime in vsled tega
503 IV  |         stalo je jedno in tisto ime in vsled tega položil je grof
504 IV  |             Glasonoša zopet nastopi in zatrobi. Sedaj se dvigne
505 IV  |       zatrobi. Sedaj se dvigne grof in pravi: "Častito starešinstvo
506 IV  |           vikalo je zbrano ljudstvo in tisoč in tisoč mož vihtelo
507 IV  |            zbrano ljudstvo in tisoč in tisoč mož vihtelo je klobuke
508 IV  |            po zraku. Klicev radosti in veselja ni bilo ne konca
509 IV  |           naj semkaj, da ga spoznam in mi priseže zvestobo in pokorščino!"
510 IV  |      spoznam in mi priseže zvestobo in pokorščino!" Zopet nastane
511 IV  |             nastane med narodom šum in vrišč, vse se gnjete proti
512 IV  |             sredi pred grofov Šotor in živa ulica se dela pred
513 IV  |      predrznost v sokolovem pogledu in jakost v ponosnem pokretu,
514 IV  |   odlikovale. Janez preskoči ograjo in hiti po stopnicah do grofovega
515 IV  |            Grof mu odzdravi, vstane in novega načelnika narodu
516 IV  |           narodu predstavi. Slava - in živioklicev zopet ni bilo
517 IV  |          potegne svoj meč iz nožnic in s plošnato klino Janeza
518 IV  |      kardelu, ktero je najpogumneje in najčvrsteje v celi vojski.
519 IV  |       vojski. Vodi ga vedno k zmagi in bodi mu sam izgled hrabrosti
520 IV  |             mu sam izgled hrabrosti in junaštva. Diči naj te pred
521 IV  |           trdno vernost, poslušnost in udanost ter točno izpolnovanje
522 IV  |         proti nebu rekoč: "Prisežem in obljubim, kakor resnično
523 IV  |             dleskasti oklep na prsa in pripašejo mu velik križast
524 IV  |          pokrijejo s svitlo čeljado in na levo ramo obesijo mu
525 IV  |        Janez še novo zastavo v roko in se tako opravljen k narodu
526 IV  |     izvolila me je po vašem slavnem in častitem starešinstvu za
527 IV  |             borbo za domovino, vero in domače ognjišče. V resnem
528 IV  |       poslednje kaplje krvi. Slavna in iz novega proslavljena plapolá
529 IV  |           slovensko junaštvo. Turek in Nemec, Madjar in Lah poznajo
530 IV  |              Turek in Nemec, Madjar in Lah poznajo naše ojstre
531 IV  |            poznajo naše ojstre meče in vže ob ukanju slovenskih
532 IV  |             sme se v nas izneveriti in pokazati hočemo celemu svetu,
533 IV  |           skale, kadar smo združeni in složni. Živela toraj naša
534 IV  |          videz slovesnost pri kraji in nekateri so jeli vže misliti
535 IV  |          zopet zatrobi. Vse obstoji in pričakuje, kaj da še bo.
536 IV  |            v roci ter pozove župana in sedmorico starešin pred
537 IV  |           svojo kri za me prelivali in skupnega sovražnika pogumno
538 IV  |            rodnih nam mej zavračali in ker so moje ljube Teharje
539 IV  |          rodovine vplemenitim – vas in ves vaš rod na vekov veke.
540 IV  |          sedaj vpričo celega naroda in starešinstva vašemu županu.
541 IV  |      spoznate, da ste mi pred Bogom in svetom enakorodni in enakoredni!" ~
542 IV  |          Bogom in svetom enakorodni in enakoredni!" ~Nepopisljiva
543 IV  |          nastane med zbrano množico in vse je poskakovalo, se objemalo
544 IV  |            poskakovalo, se objemalo in plesalo ter grofa zaradi
545 IV  |              vse ga je pozdravljalo in mu čestitalo. Kaj pa šele
546 IV  |        Trepetajoč obstoji pred njim in moli tresočo roko, po obrazu
547 IV  |          pašo, na perišče, v cerkev in v vás, kamorkoli sem šla,
548 IV  |           sem ti pela mične pesnice in ti pravila lepe povesti
549 IV  |         trije vojaki, o Pesoglavcih in groznih Turkih, kako so
550 IV  |        morili, dekleta lovili. No – in sedaj so te pa povitežili.
551 IV  |          obrnila, slabe imam že oči in blestelo se mi je tudi,
552 IV  |             orel, ter jo je zgrabil in se ž njo nad oblake dvignil.
553 IV  |          zatoraj gre globoko po njo in nadaljuje: "Ali se še kaj
554 IV  |            so Janeza zopet dvignili in dalje odnesli. ~V grofovem
555 IV  |      povabljeni župan, starešinstvo in novoizvoljeni načelnik.
556 IV  |         kolikor jo je tedaj v Celji in okolici živelo. Čvrsti mladeneč
557 IV  |         dostikrat po opravku v grad in ondi mu hočeve za kratek
558 IV  |      drugače, kako čistó je mislila in čutila v tem trenutku prosta
559 IV  |          žarila ji je nedolžno lice in srce ji je hitreje bílo
560 IV  |     deviškega njenega srca v nebesa in temnomodre oči svetile so
561 IV  |           so se ji v solzah veselja in rajske radosti. ~Gostovanje
562 IV  |             med ondi zbrano gospodo in vitezi v nezmerno popijanje
563 IV  |          sedel med živahno druščino in se je pogosto oziral proti
564 IV  |           družbo kar molčé zapustil in k svoji Marjetici hitel,
565 IV  |             proti Celji. Divji krik in vik spremljala sta pijanega
566 IV  |       spremljala sta pijanega grofa in njegovo druhal v temno noč
567 IV  |          njegovo druhal v temno noč in nesramno govorjenje ter
568 IV  |           bilo mesto veselega petja in živahnega ukanja. Janez
569 IV  |           Janez se je družbe znebil in jo k Pengarju vbral. ~Ondi
570 IV  |    gospodinja pujskom hrane prinese in zatvornico odpre, plane
571 IV  |           odpre, plane lopov venkaj in zbeží. Hitel je na volišče,
572 IV  |         mlinu. Le, da je bil toliko in toliko ur v svinjaku zaprt,
573 V   |                          V. Vbežnik in vjetnik.~Hrum in šum včeranjega
574 V   |            Vbežnik in vjetnik.~Hrum in šum včeranjega praznovanja
575 V   |        Nastopil je navadni delavnik in vse se je vrnilo zopet v
576 V   |         oboroži. Nato hiti pod lipo in zatrobi. Kmalo se zbero
577 V   |          rekoč: "Pojdi k grofu Urhu in reci mu, da ga pozdravljamo
578 V   |              dalje niti trenutka ne in tudi mu nismo porok za njegove
579 V   |          glavo je neverjetno zmajal in odšel. ~"Dobro si se odrezal,
580 V   |           vendar ne bomo! Nikdar ne in pri moji veri, če se vsi
581 V   |             pred sovražnika postavi in videl bode, kaj da znamo,
582 V   |            znamo, vjetnike stražiti in beričiti pa nikdar ne!" ~"
583 V   |               Tako je pravo fantje, in za Boga, sedaj me še le
584 V   |            načelnika. Jedinih misli in jedinega duha moramo ostati,
585 V   |        Šimekov pripogne se pa ponje in jih pobere rekoč: "Janez,
586 V   |            ki mu je prišel pod roke in bil je pravi. Dvakrat ga
587 V   |            v teško železje. "Kdo si in kaj si zakrivil?" vpraša
588 V   |          njegovo vprašanje. Vdrugič in tretjič vpraša Janez ali
589 V   |            na dan, kakor zgolj kost in kožo. Obleka – razpale cunje
590 V   |             za največjo silo nagoto in je vsa mrgolela negnjusnega
591 V   |           negnjusnega mrčesa. Brada in lasje so vjetnika divje
592 V   |             vjetnika divje obrastli in star je bil videti, kakor
593 V   |             Vstal bi bil rad. Janez in Tone mu podpiraje ga pomagata
594 V   |            rešen iz dolgoletne ječe in sladka zavest mi pravi,
595 V   |       prišla kapljica vina na jezik in zarad tega smatram ga sedaj
596 V   |       odrešenja. Sicer vas ne vidim in ne slišim, ali verjeti vam
597 V   |            izpod pazduhe svetinjico in jo poda okolistoječim rekoč: "
598 V   |        kedaj po njej spoznali. Čast in hvala Bogu, nisem se motil.
599 V   |          Prišel je ta presrečni dan in čast in hvala Bogu zanj!" ~
600 V   |            ta presrečni dan in čast in hvala Bogu zanj!" ~Vsi so
601 V   |           takoj ukaže sobo zakuriti in starčeka v snažno posteljo
602 V   |            z združenimi močmi vanje in – odpro se jima. V ječi –
603 V   |          biti. Hitro ga rešita spon in peljeta venkaj na svitlo.
604 V   |           ga Janez vpraša: "Kedo si in kaj si zakrivil, da so te
605 V   |            temnico?" ~"Duhovnik sem in brez krivde. Dokler se zvesto
606 V   |       mogoče, ker je popolnoma gluh in za druga duhovna opravila
607 V   |        Duhovnik pristopi k postelji in prime starčeka za roko. "
608 V   |            sin, tvoja žena s sinovi in hčerami in ljubimi vnučki.
609 V   |            žena s sinovi in hčerami in ljubimi vnučki. Kdo pač
610 V   |            morda takó zvedelo odkod in kedo da je. ~"Mati tvoja
611 V   |              Oh koliko sem prestal! In sedaj v poslednjih trenutkih,
612 V   |        sovražniki moji, vse krivice in vse hudo, kar ste mi ga
613 V   |          umreti med svojimi dragimi in ljubljenimi. Saj ti, moj
614 V   |            jedenkrat še videti tebe in tvojih! Sin moj jedini!
615 V   |          spomin na grozno trpljenje in britke muke prestane ter
616 V   |             sem jo poljubaval tisoč in tisočkrat v temnici. ~Janez
617 V   |      pogleda, prebere na njej napis in vsklikne: Oh, moj oče, moj
618 V   |             oče, moj predragi oče!" in solze se mu vdero po zagorelem
619 V   |         milobe. Vrže se na starčeka in ga začne strastno poljubavati.
620 V   |        trgovec nekega dne, z obilim in dragocenim blagom na Dunaj.
621 V   |      tovorniki proti beli Ljubljani in so vbrali od tod dalje po
622 V   |             njegovem svetu tovoriti in koliko mu bo plačati od
623 V   |        vendar se ji je trgovec vdal in je tovoril dalje. V sredi
624 V   |           jih pobije. Trgovca vjame in odpelje na svoj nezmagljivi
625 V   |        prisvoji. Grof je potem umrl in dedščino njegovo nastopil
626 V   |           linico v ječnih durih jed in pijačo in čez nekaj let
627 V   |          ječnih durih jed in pijačo in čez nekaj let živa duša
628 V   |             več vedela, kedo da je, in zakaj da je zaprt. Vsak
629 V   |            hudodelec biti. Od takih in enakih ropov je rod celjskih
630 V   |        obogatel, da je celo kraljem in cesarjem denar posojeval.
631 V   |        vsled tega popolnoma ubožala in prišla na beraško palico.
632 V   |             stan. Bil je jako moder in pobožen in papež ga pokliče
633 V   |            je jako moder in pobožen in papež ga pokliče v Rim.
634 V   |         Grof ga je dal v ječo vreči in sin, ki je svojega očeta
635 V   |             davno mrtvega objokaval in molil zanj, se izvestno
636 V   |           mu je, kolikor se je dalo in opravljal zanj mrtvaške
637 V   |        zahajajoče solnce skozi okno in razlilo svoje zlate žarke
638 V   |          Starček zopet vtihne. Roke in noge so mu vže odrvenjevale. ~"
639 V   |         nekaj trenutkov, "še jednoč in sicer poslednjič se ti zahvalim,
640 V   |            notri, kjer bivata strah in groza. Pošten bodi ves čas
641 V   |      svojega življenja, Boga se boj in ne bo se ti bati hudobnih
642 V   |           se ti bati hudobnih ljudi in njihovih naklepov. Moli
643 V   |           naklepov. Moli zame tukaj in jaz hočem prositi zate ondi
644 V   |            Bogom, moči me zapuščajo in več ne bom dolgo!" ~Janez
645 V   |            zamotan, ga nujno osnaži in duhovnu podá. Ta ga položi
646 V   |           svoje. Še jeden izdihljej in – po njem je bilo. ~Duhovnika
647 V   |            dolgo let našel je očeta in to le za jeden trenutek
648 V   |           tolaži, kakor najbolje vé in zna, konečno pa ga vpraša,
649 V   |          Urh tu notri vtaknil, kakó in zakaj?" ~Duhovnik mu začne
650 V   |        grofu Urhu izobčevalno pismo in kako ga je grof nato vsega
651 V   |           je grof nato vsega oropal in v ječo vrgel, le, da bi
652 V   |        svetih tajstev (zakramentov) in pahnjen je iz cerkvene občine
653 V   |       pahnjen je iz cerkvene občine in ob jednem iz človeške družbe.
654 V   |          vsake pokorščine, zvestobe in drugih dolžnosti iz podaništva
655 V   |         brani ga nobena postava več in zato ga vsak sme ubiti,
656 V   |            tak človek v roke pride. In če izobčenec v tem prokletstvu
657 V   |             Tone potihem odpre okno in pogleda, kdo da je. Joj
658 V   |          grad z veliko četo beričev in ravnokar nevoljen proklinja
659 V   |            vrati, po kterih s teško in železom okovano roko razbija,
660 V   |         pričakali. Sedaj pa le urno in brez ugovora odprite, sicer
661 V   |           grofovega ogleduha opazil in takoj mu je bilo vse znano,
662 V   |             fantov zgrabi za orožje in vsi skupaj hité za Janezom
663 V   |             pogumno vpraša. ~"Odpri in le kar hitro, za drugo se
664 V   |            vso silo telebi ob vrata in te se razleté, kakor pezdir,
665 V   |             kedar bruhne veter vanj in grof in cela beriška druhal
666 V   |           bruhne veter vanj in grof in cela beriška druhal vsuje
667 V   |           Tukaj je papežev poslanec in ta nam je živa priča. Orožje
668 V   |            njih! Bog bo nam pomagal in sveti Jurij!" ~Meči se zabliskajo,
669 V   |             se utrga na visoki gori in v dolino bobneča vse pod
670 V   |        spusté se za bežečimi beriči in še marsikoga spotoma pošljejo
671 V   |          Šimekov Tone ga je dotekel in zgrabil. Vohún zdrsne na
672 V   |              Vohún zdrsne na kolena in prosi milosti, ali Tone
673 V   |             nasproti gluh. V divjej in svetej jezi zbog tolišnje
674 V   |             Fantje obstopijo Janeza in grofa. Poslednji naslanjal
675 V   |           tri ure vže sta se borila in si krhala meče, konečno
676 V   |          meč iz rok. Nato ga zgrabi in vleče v grad pred mrliča.
677 V   |              žrtev pogoltnosti vaše in prednikov vaših? Ali ga
678 V   |          življenji, da se spokorite in od papeža odvezo dosežete!" ~
679 V   |            ljubeznivo prime za roko in kviško dvigne, ter ga zagotovi
680 V   |           Janez grofu celó meč vrne in ga do vrat spremi. Grof
681 V   |         zaupam grofu niti za las ne in mu tudi nikdar ne bom. Res
682 V   |         vendar ne na njegove besede in se tudi nikdar ne bodem!" ~
683 V   |           nikdar ne bodem!" ~Mrliča in kar je bilo orožja v gradu,
684 V   |          odidejo zažgó grad. ~Janez in papežev poslanec korakata
685 V   |           svetu kot zvitega hinavca in prekanjenega lesjaka. Poglavitni
686 V   |          Jedino, po čemur mu bo noč in dan srcé koprnelo, bo hrepenenje,
687 V   |            mogel nad taboj strastno in grozno maščevati. Čuvaj
688 V   |          toraj, dragi moj dobrotnik in rešitelj, ter beži iz domovine
689 V   |           po vaseh, trgih, gradovih in mestih in ljudi v imenu
690 V   |           trgih, gradovih in mestih in ljudi v imenu svetega očeta
691 V   |             papež razpisal bojnikom in braniteljem svete vere in
692 V   |           in braniteljem svete vere in domovine. Junaki treh deželâ:
693 V   |            deželâ: iz Ogrske, Češke in Poljske zbirajo se vže okoli
694 V   |     križarski, pripaši si meč božji in pridruži se sveti vojski!
695 V   |         Pozdravi Kapistrana od mene in verjemi mi, da te bo dobro
696 V   |           besede častitljivega moža in duhovna in nehoté se mu
697 V   |       častitljivega moža in duhovna in nehoté se mu je pestila
698 V   |             govorica o boju za vero in domovino. Na vse grlo zauka
699 V   |         domovino. Na vse grlo zauka in pravi: "Da, da, na boj zoper
700 V   |      vendarle duhovnikova obveljala in Janez mu je moral obljubiti,
701 V   |         vrle fante na vasi pod lipo in sicer dekleta z zelenimi
702 V   |            okoli njega vse radovalo in je vse vriskalo. Pod lipo
703 V   |          včeraj nelomljivo zvestobo in udanost gospodarju našemu,
704 V   |           načelnika. Kakor se čutim in smatram jaz samega za odvezanega
705 V   |             grofa Urha, slobodno mu in volite si drugega načelnika.
706 V   |        Sanjalo se mi je že o zmagah in lavorikah, o prsnih krvavečih
707 V   |            o prsnih krvavečih ranah in bojnih brazdah. Tako sem
708 V   |       določil smrt na bojnem polji, in jaz morda danes zadnjič
709 V   |          Bogom sosedje moji, fantje in dekleta, z Bogom, z Bogom!" ~"
710 V   |       svojega ljubljenega načelnika in vse pregovarjanje Janezovo
711 V   |         volja z manoj deliti vesele in žalostne dneve, pokleknite
712 V   |          žalostne dneve, pokleknite in prisezite mi še jedenkrat
713 V   |         tega Janez. ~Vsi pokleknejo in se odkrijejo. Ko začnó prisego
714 V   |           pa sikne plamen iz strehe in krvavo vso okolico razsvetli.
715 V   |            si niso upale ugovarjati in svojih dragih zadržavati.
716 V   |          prekrižajo, skočijo kviško in se razidejo slovo jemat.
717 V   |     Marjetica sloni Janezu na prsih in milo joka. Janez jo tolaži,
718 V   |          kakemu ogljarju v Pečevnik in jo tako pred strastnim grofom
719 V   |           kmalo zopet vsi oboroženi in na čilih konjičih sedeč
720 V   |         pripet šopek svežih cvetlic in rožmarinov vršič, spomin
721 V   |         cvetela. Nikakor ni mogoče. In poglej očeta, kako se ti
722 V   |        precej svojevoljnega značaja in se toraj nikakor ni dala
723 V   |            bomo doživeli, če Bog da in tedaj bodeš blagoslavljala
724 V   |          boja domú. ~Mladeneč je še in mladeneč mora na ptujem
725 V   |             sramovala, da je jokala in pravi: "Idi toraj brez mene
726 V   |             mora tako biti. Pameten in pogumen bodi, in veruj mi,
727 V   |            Pameten in pogumen bodi, in veruj mi, da te rajši mrtvega
728 V   |          kipeče srce stisne, objame in poljubi in komaj, da se
729 V   |           stisne, objame in poljubi in komaj, da se Marjetica zavé,
730 V   |            sedlu. Oči se mu svetijo in hrčki razpihnejo. Ponosno
731 V   |    razpihnejo. Ponosno dvigne glavó in se radosti spenja kviško,
732 V   |           Bližnji sosedje hité ponj in ga donašajo kar v vedričih.
733 V   |           Janez dvigne poln požunec in pravi: "Z Bogom Teharjani!
734 V   |         vaše sinove le proslavljene in zmagovite domu, sicer nas
735 V   |          poslanec sv. očeta k njemu in mu seže v roke, ter podeli
736 V   |            da mi je dal zdravo grlo in tako čist glas. Podnevi
737 V   |           poljubi, pred sovražnikom in v boji ukam, ker sem si
738 V   |           sem si svest božje pomoči in gotove zmage. Na ukanji
739 V   |             se sedaj od vseh strani in fantje spodbodejo čile svoje
740 V   |        konje. Podkove se zabliskajo in veter odnese fante na brzih
741 V   |           kar prah dvignil za njimi in doma ostalim še dolgo časa
742 V   |            je veter ugodno potegnil in marsiktera mati in marsiktera
743 V   |         potegnil in marsiktera mati in marsiktera nevesta pošiljala
744 V   |          divji lovci šli so čez drn in strn, rove in zapreke preskakovajoč.
745 V   |            so čez drn in strn, rove in zapreke preskakovajoč. Bilo
746 V   |           veseli, jeden bolje slave in boja želján, kakor drugi.
747 V   |         hočeš že na boj. Le vrni se in doma krave pasi, za boj
748 V   |            temveč hitro obrni konja in doma vse lepo pozdravi,
749 V   |           fantič razžaljen odvrne. "In kaj to, če mi še ne raste
750 V   |            na to le kobilico skočil in vže sem tu. Stara je že
751 V   |          imajo boljih konj zadosti, in po dokončanem boji pripeljem
752 V   |          pripeljem jim kljuse nazaj in prej ko ne debeleje, nego
753 V   |          moji zadnji strani života, in vže tedaj sem sklenil: Sedaj
754 V   |            sem sklenil: Sedaj prvič in poslednjič!" ~"Vrni se,
755 V   |              očeta prosi odpuščanja in pri vogljarstvu jim pomagaj,
756 V   |           bo vse dobro. Za nas nisi in tudi pravega orožja nimaš." ~"
757 V   |            sem z njo v treh udarcih in turška črepinja menda tudi
758 V   |        zabliskajo se konjem podkove in v divjem diru šlo je proti
759 V   |         njihovih bronastih čeljadah in pogumnem in zvokem ukanju,
760 V   |      bronastih čeljadah in pogumnem in zvokem ukanju, ktero je
761 V   |          porine, grad vali se v sip in prah! Kako bi bil pa tudi
762 V   |                Vitezi nato vstanejo in gredo s Sibinjskim prihajajoči
763 V   |             najzlobnejim sovražniku in nasprotniku in o marsikaterih
764 V   |           sovražniku in nasprotniku in o marsikaterih drugih domačih
765 V   |         tudi Janeza za svet vprašal in je bil Janez tako rekoč
766 V   |         ogrskega prešernega mogotca in marsikakega nemškega viteziča
767 V   |             jelševo sulico iz sedla in ga posadil na pesek. Imel
768 V   |             pesek. Imel je čvrstega in ognjevitega konja Zelenka
769 V   |           ognjevitega konja Zelenka in vsi so mislili, da je Janez
770 V   |          tako čilega konja. Obetali in ponujali so mu po sto in
771 V   |            in ponujali so mu po sto in sto zlatih zanj, toda zastonj.
772 V   |               Sam sem si ga izredil in sam ga hočem jahati, dokler
773 V   |         Listje je jelo vže rumeniti in nastopila je jesen. Sedaj
774 V   |            ne bil rad krvi prelival in je zato sklenil tvrdnjavo
775 V   |              da bi bili oblego leta in leta lahko prenašali, ne
776 V   |            vojsko divjih janičarjev in spahijev, da oslobodi Beligrad. ~
777 V   |            je gosta megla od Dunava in Save in je zavila ves krščanski
778 V   |             megla od Dunava in Save in je zavila ves krščanski
779 V   |            saboj Turka kakor listja in trave, ki se je čez noč
780 V   |          nasprotnih gričih vtaboril in vtrdil. Med nasprotnikoma
781 V   |      kristjane prav grdo opsovavali in jih z gjaverskimi psi obkladali. "
782 V   |        poznal turško bojno lukavost in se je skrbno čuval v vtrjenem
783 V   |             krik. "Allah, Allah!" – in uprav, ko se križarska vojska
784 V   |         zapojó kristjanske trobente in bobni. ~Mlinarjev Janez
785 V   |             bobni. ~Mlinarjev Janez in za njim drugi teharski fantje
786 V   |         spodbodejo svoje čile konje in deró viharju enako nad sovražnika,
787 V   |            zajedli ste se krščanska in turška vojska jedna v drugo.
788 V   |      lesketale so se svitle čeljade in železni oklepi v jutranjem
789 V   |       dragoceno kamenje po turbanih in pasovih. Tu so klicali sveto
790 V   |             dvigneta morske valove, in si val za valom zmiraj silneje
791 V   |        glava. Celó janičarji, groza in trepet vsega kršcanstva
792 V   |            samega sebe uniči, teroč in drgnoč se ob tovariša pod
793 V   |       primere, povsod nepopisen srd in neustrašljiv pogum. Vže
794 V   |            mu stoji paša janičarjev in nanj nameri, ali Janez mahne
795 V   |             nameri, ali Janez mahne in daleč odleti obrita glava
796 V   |         priči. Janez seže po sekiro in še hujše z njo dela, kakor
797 V   |            iz rok, omotica ga obide in Janez pade se svojega Zelenka
798 V   |            še jednoč vse svoje sile in kmalo sta Janez in Vogljarjev
799 V   |             sile in kmalo sta Janez in Vogljarjev od svoje čete
800 V   |           od svoje čete odcepljena. In tudi sedaj je Miha nad vse
801 V   |          nad vse hrabro branil sebe in svojega načelnika pred janičarskimi
802 V   |            janičarjev pogumno brani in to je bila velika sreča
803 V   |         ranjenca, mojega gospodarja in načelnika nesti iz bojišča,
804 V   |          junak. Daj mi svojo sekiro in odidi z mojim sužnikom v
805 V   |        naložita nezavednega Janeza, in zapustita ž njim bojišče. ~
806 V   |          Miha mu začne rane spirati in se na svojo veliko radost
807 V   |         sleče, jo razreže na obveze in s tem obveže rane, slavno
808 V   |           mesto srajce okoli života in čez njo zopet ostalo obleko
809 V   |            kmalo popolnoma ustavila in zavednost se mu je povrnila.
810 V   |             Janez ga debelo pogleda in vsklikne: "Marjetica", ob
811 V   |          vže zopet pred očmi stemni in omedlevica ga napade. Zdelo
812 IV  |          trikrat vzraku zaplapolati in razumela, kaj to pomeni.
813 IV  |  doprinašala da bi rešila načelnika in zastavo je bil vendar ves
814 IV  |        zastonj. Vedno so vrele nove in čedalje bolj mnogobrojne
815 IV  |             Vže si stoje kristijani in Turki tri dni v krvavi borbi
816 IV  |           lastnim očem niso verjeli in vendar je bilo res. Turki
817 IV  |       Mohameda kristijanski nadsili in bojno polje bilo je nasejano
818 IV  |         bilo je nasejano z ranjenci in mrtveci kakor leži snopja
819 IV  |           mu zavednost zopet povrne in se ogleda, kje da je, vidi,
820 IV  |           pičice podoben Marjetici, in kakor da bi mu bila ona
821 IV  |       srajco rane. Toda težka glava in skeleče rane prepričajo
822 IV  |             poslednje jih pregleda, in sam ne ve, jeli resnica
823 IV  |             zastoka, globoko zdihne in pravi: "Gospod, Tvoja sveta
824 IV  |       Strežaj, ki je ob oknu slonel in malomarno na dolgočasno
825 IV  |        pristopi k Janezovi postelji in Janezu se je zopet zdelo,
826 IV  |             v šotor. ~"Hvala Allahu in njegovemu preroku, da si
827 IV  |            omedlevice," pravi sluga in nadaljuje, "celi teden je
828 IV  |               celi teden je trajala in ranocelnik je sam vže jel
829 IV  |             gospodarjem v Algir." ~"In kje sem jaz?" ~"V Carjemgradu." ~"
830 IV  |          nosilnici v šotor prenesti in od ondot semkaj v Carigrad
831 IV  |         Algir kljubu milim prošnjam in obilnim solzam, da naj ga
832 IV  |            le samo jedno besedo." ~"In ta je?" ~"Potrpi, da jo
833 IV  |          Marjetica!" vsklikne Janez in poslednje dvojbe so zginile,
834 IV  |            je prišla še le za njimi in ni odrinila vže ž njimi
835 IV  |    Marjetica" v obveze njegovih ran in konečno, zakaj mu je tovariš
836 IV  |           čas zvest tovariš veselih in žalostnih dni. Silno ga
837 IV  |           želel, kakor to plemenito in junaško nevesto svojo zopet
838 IV  |         nevesto svojo zopet videti, in nestrpno je pričakoval dan
839 IV  |        prihajal je pa tudi krepkeji in ko se je luna pomladila,
840 IV  |      Carjegagrada v Algir namenjeno in tretjega dne je ob ugodnem
841 IV  |         ugodnem vetru razpela jadra in odplula. Veselo je rezala
842 IV  |           nad sinjega morja globino in vendar je plavala po Janezovem
843 IV  |         zopet našel svoje najdražje in najljubše bitje na svetu,
844 IV  |            jadri. Verige zarožljajo in maček se pogrezne na dno
845 IV  |             Janez na afrikanska tla in na vse grlo – zauka. Saj
846 IV  |            jeli so blago razkladati in tudi Janez, dasi mu ni nihče
847 IV  |          prekopicaval najtežje bale in zaboje. Da ga ni nihče k
848 IV  |         otrokom za učitelja v borbi in viteških igrah. Spoznal
849 IV  |              Konečno stopi k Arabcu in ga popraša, je li Janez
850 IV  |       njegov suženj. Arabec pritrdi in mu razloži, kako in na kak
851 IV  |         pritrdi in mu razloži, kako in na kak način da si ga je
852 IV  |             všeč!" reče nato Arabec in Janeza opazovajoč nadaljuje: "
853 IV  |             duha, čelo mu je visoko in vsi ostali udje čvrsti.
854 IV  |           za te ne za koga drugega. In – čemu ti le bo, saj imaš
855 IV  |             ga je hotel prestrašiti in znebiti se ga. Toda jako
856 IV  |              da bi jih bilo zadosti in srečen bodi." Arabec se
857 IV  |           se pri teh besedah zasuče in ponosno odide. ~Janezu se
858 IV  |           drugemu gospodarju prodan in da mora koj brez vsake pomude
859 IV  |           kedaj doslužita neko dobo in ju gospodar nato oslobodi
860 IV  |           ju gospodar nato oslobodi in se oba skupaj srečna vrneta
861 IV  |        lahko srečna postala. Vse to in še več druzih sladkih nad
862 IV  |           Bog ve, kakošen okrutnež, in kak krvoses da je novi gospodar,
863 IV  |           bi imel sedaj proste roke in pa dober meč pri rokah,
864 IV  |        kapljah stopil mu je na čelo in vsak čas, zdelo se mu je,
865 IV  |             škripci začno se vrtiti in kmalo prikaže se morski
866 IV  |              Ladija se počasi obrne in odrine; brez hrušča in trušča
867 IV  |        obrne in odrine; brez hrušča in trušča izmotala se je izmed
868 IV  |            sto druzih ondi stoječih in jela na gladki morski planjavi
869 IV  |            za saboj afrikanski svet in sedaj pokliče vlastitelj
870 IV  |              Sužnji so vže na krovu in Janez sam spodaj ostane.
871 IV  |         goreče roke povzdigne, moli in zdihuje, da bi ga neskončno
872 IV  |            vidoč da ni sam tu ostal in se približa Janezu, ta ga
873 IV  |        Prišlec obstoji pred Janezom in ga žalostnim očesom pazljivo
874 IV  |           spregovori došli čez malo in si obriše solze iz lic, "
875 IV  |            mu je iz ust tovariševih in "Marjetica, oh tukaj se
876 IV  |             tem nastane velik vrišč in ljudje begajo semtertje. "
877 IV  |               Še enkrat se objameta in le še trenutek in – globina
878 IV  |          objameta in le še trenutek in – globina bi jih bila požrla,
879 IV  |     takorekoč vže v naskoku v morje in so ju potegnile od kraja
880 IV  |        gromovit glas. Janez se ozre in glej, papežev poslanec,
881 IV  |             poklekavali okoli njega in mu poljubavali rob obleke,
882 IV  |        sužnosti. Vse se je radovalo in pa tudi same radosti jokalo.
883 IV  |             v ljubezni do bližnjega in dal je takoj po celem krščanskem
884 IV  |            krščanska ljubezen v žep in kmalo je bilo toliko denarja
885 IV  |          grofa Urha. Turki v Algiru in drugih berberskih pokrajinah
886 IV  |         pokrajinah so o tem zvedeli in se zakleli, da ne bo nihče
887 IV  |         kraja pobira, dobro plačuje in da ima še mnogo zlatá pri
888 IV  |             nabrežji zamišljen gori in doli, kar ga vzdrami krik, –
889 IV  |            poslanec nekoliko bližje in spozna svojega rešitelja
890 IV  |           zemlji vsužnjeni. Blagrov in blagoslova božjega prosili
891 IV  |        nesebično odprli svoje mošné in vsak po svoje pripomogli,
892 IV  |          brez dvoma Mlinarjev Janez in Pengarjeva Marjetica in
893 IV  |             in Pengarjeva Marjetica in to temveč, ker jima je poslanec
894 IV  |          zelene domače trate, mirne in tihe loge, znance in prijatelje.
895 IV  |          mirne in tihe loge, znance in prijatelje. Posebno pa sta
896 IV  |          denarja, da je lahko mirno in pošteno domu popotoval.
897 IV  |           streho, par voličev, plug in brano, nekaj trsja za domače
898 IV  |             trsja za domače potrebe in vrh vsega dvoje krepkih
899 IV  |             ne manjka, kakor pridne in poštene gospodinje in tudi
900 IV  |        pridne in poštene gospodinje in tudi to mi je gospod Bog
901 IV  |         sprejel, ga presrčno objame in poljubi. Čudil se je tolišnjej
902 IV  |           sta se mu zdela tako vrla in tako vzorna človeka, da
903 IV  |       razgovarjali, ju blagoslovili in konečno na obeh presrčno
904 IV  |      konečno na obeh presrčno željo in prošnjo tudi poročili. ~
905 IV  |     ljubezen krajšala jima je dolgo in težavno pot, da sta kakor
906 IV  |            poklekneta, jo poljubita in na ves glas proslavljata
907 IV  |        proslavljata stvarnika nebes in zemlje, da ju je zopet srečno
908 IV  |             prepir med grofom Urhom in starejšim Sibinjskim. Čemdalje
909 IV  |            niso mogli živega trpeti in so priskočili Sibinjskemu
910 IV  |      Sibinjskemu na pomoč. Ne dolgo in Urh se je zgrudil poln ran
911 IV  |      nečastno poginil, kot pretepač in rod njegov je vsahnil za
912 IV  |     krivično nagrabljeno premoženje in slavno ime celjskih grofov. ~
913 IV  |          nevidljive roke, pulili so in trgali na gradu od vseh
914 IV  |           dvorišču sedaj orje, seje in žanje, po nekdanjih orožnicah
915 IV  |           to prav tu videti. ~Janez in Marjetica priromata ravno
916 IV  |             vže črešnje, trobentice in zvončki in prve lastavice
917 IV  |      črešnje, trobentice in zvončki in prve lastavice švigale so
918 IV  |           bliskovo med drevjem gori in doli. Vaška mladina igrala
919 IV  |       igrala se je s pirhi po trati in iz dimnikov dvigal se je
920 IV  |            se je veselo dim kviško, in kaj bi se ne, saj je bilo
921 IV  |     vsakostreho kaj boljšega v peči in v kleti. Vse je bilo praznično
922 IV  | pomladanskem solncu, ko se mu Janez in Marjetica približata. ~Kedo
923 IV  |           svojih ljubljencev Janeza in Marjetice. Nemo je objel,
924 IV  |             Nemo je objel, poljubil in blagoslovil jednega za drugim
925 IV  |       blagoslovil jednega za drugim in solze srčne radosti vlile
926 IV  |           govorica, da sta se Janez in Marjetica domu vrnila, o
927 IV  |             drdrala od hiše do hiše in neverjetno novico dalje
928 IV  |             vošiti srečo na srečnem in zdravem prihodu, in kar
929 IV  |         srečnem in zdravem prihodu, in kar je bila še menda najbolj
930 IV  |          navzočim, ko se duri odpro in Šimekov Tone, Janezov najboljši
931 IV  |      vsklikom "Tone!" nasproti hiti in se presrčno objameta. ~Stara
932 IV  |             iz jednega kota v drugi in sebi in drugim napotje delala.
933 IV  |        jednega kota v drugi in sebi in drugim napotje delala. Toda
934 IV  |         danes brigal za njo! ~Janez in Marjetica sta bila jako
935 IV  |        gospodarila, vzgledno živela in božji blagoslov je bil očividen
936 IV  |       njihovem posestvu. Vsled tega in na podlagi umnega kmetovanja
937 IV  |           siromašnih svojih sosedov in v tolažbo žalostnih. Ni
938 IV  |            reveža nasitila, oblekla in nadarila. Zato jo je pa
939 IV  |            tudi vsa okolica ljubila in spoštovala, kajti tudi najzlobneji
940 IV  |         Dočakala sta veliko starost in doživela vnučke svojih vnukov,
941 IV  |             o boju pred Belimgradom in o sužnosti ter oslobojenji