Part

 1 I | korakov za to gručo stopa pa Pengar sam postavnih korakov. Mož
 2 I |      niti dohajati ni moč?" ~Pengar obstoji in pravi: "Nisem
 3 I |      pred svojim otrokom !" ~Pengar nekoliko počaka, kakošen
 4 I |     vže blizo osemdesetih." ~Pengar je bil vže nevoljen, kedaj
 5 I |   Dobro, dobro" – preseka ji Pengar brezkonečno nit gladke govorice, "
 6 I |      enomer, ko bi ji ne bil Pengar prestrigel govora s strogo
 7 I |      sama do praga spremiti. Pengar je moral imeti izvestno
 8 I |   bode?" pozveduje radovedni Pengar. ~"Prosila bi vas, ljubi
 9 I |  toraj," mrmra ženica, ko se Pengar odpravlja proti domu, "vendar
10 I |     Bog z vama!" odgovori ji Pengar. ~"Bog," oglasi se Martinaška
11 I |   vedno zadnjo besedo imeti. Pengar obrne se na levo, Martinaška
12 I |      desnico, česar se stari Pengar na veliko radost Janezovo
13 I |    ti," obrne se na to stari Pengar k svoji hčeri, "sedaj se
14 I | davno vedela, da bi se stari Pengar Mlinarjevega nikakor ne
15 I | srečno izišla, da je konečno Pengar vso fantovsko družbo na
16 II|     nekoliko časa pred hišo, Pengar, Janez in Marjetica podajo
17 II|    dolgej črnej halji. Stari Pengar, pobožen mož, meniha med
18 II|    bi si koga ondi izbiralo. Pengar povabi služabnika božjega
19 II|       Starina, ki jo je imel Pengar le záse odbrano v malem
20 II|  povest o Zagorčevi Franici, Pengar pa nadaljuje: "Toda vse
21 II|     grobokop mrtvega ondi!" ~Pengar si oddahne. Srdito se obrne
22 IV|      Lahko noč," odslovi jim Pengar; Marjetica jim pa do vrat
23 IV| vrsti hlapec, kterega je oče Pengar prav po domače oštel, da
24 IV|   pragu stoječi gospodar oče Pengar, ki je vže zopet srečni
25 V |      do ljubega očeta. Stari Pengar to videti, prime svojo hčer
26 IV|      praznično videti. Stari Pengar grel se je na klopi pred