Part

 1 II |           ošabno pojasni "in grof Urh je moj gospodar, moj mogočni
 2 II |      celjskih grofov. Grb in grof Urh, oba sta nam znana, kakor
 3 II |      sedaj povej, čemu te je grof Urh pod to mirno streho poslal
 4 II |         večni mir in pokoj – grof Urh jo je umoril! Ogleduhi njegovi
 5 II |        zabodem, črna duša!" ~Grof Urh – ta je namreč bil, ki ga
 6 II |           vsklikne grof, "jaz sem Urh, celjski grof, strah cesarjev
 7 III|           Pri mizi je slonel grof Urh, ki smo ga imeli priliko
 8 III|       človeku zdel bi se bil grof Urh v tem trenutku, kakor človek,
 9 III|       sinoči!" mrmra sam pri sebi Urh, "toda pogum, le pogum stari
10 III|   zapečateno in pravi: "Ste li vi Urh, celjski grof, kteremu je
11 III|   prepričati, da sem jaz res grof Urh, moral bi te dati obesiti
12 III|       mene!" Pri teh besedah seže Urh po pismo, ktero hoče poslancu
13 III|    razbojnika ter ga odvedó, grof Urh se pa porogljivo krohota. "
14 IV |             tolaži ga Tone, "grof Urh kaj takega ne bode storil,
15 IV |       nehoté stopi ji v duhu grof Urh se svojimi ogleduhi pred
16 IV |           v boji. Tako vam naroča Urh, grof celjski, ortenburški,
17 IV |          slavni naš gospodar grof Urh, da nas popelje na bojno
18 V  |         Rekli ste, da Vas je grof Urh tu notri vtaknil, kakó in
19 V  |          Joj mene, kaj vidi! Grof Urh obkolil je grad z veliko
20 V  |      vsuje se na dvorišče. ~"Grof Urh!" zakliče Janez tako glasno,
21 V  |           poslanca – celjski grof Urh, ki do sedaj niti pred Najsvetejšim
22 V  |          Kako bi bil pa tudi grof Urh tako mogočen, če ne bi imel
23 IV |        meči drug na druzega. Grof Urh se je vrlo branil, toda
24 IV | Sibinjskemu na pomoč. Ne dolgo in Urh se je zgrudil poln ran na