Part

 1 I  |   Nikari tega ne verjemi, dete moje," posvari jo prijazno oče, "
 2 I  |  nadaljuje: "Molčíš? Kaj ti je moje vprašanje tako neljubo prišlo?
 3 I  |     kjer se je le dalo. Ako me moje stare oči ne varajo, moraš
 4 I  |        od očeta. Ko bi bilo le moje ognjišče skoraj dovršeno! "
 5 I  |       so bolečine, ki jih čuti moje srce, ako se le domislim
 6 I  |    srečen, predrago milo dekle moje, odkar vem, da me ni varalo
 7 I  |         razodela mi je vse. Od moje strani se vama ni bati nikake
 8 I  |     zjedinila, ki bi bila brez moje pomeči kdo ve kako dolgo
 9 II |       mi, mogočni grof, daj mi moje dete, mojo hčer nazaj. Pri
10 II |    dogodku, da se ne omadežuje moje poštenje, na čemur mi je
11 III|      roko, tedaj vriskalo bode moje rajske radosti, zarad zadobljenega
12 III| sramoto in oskrunjeno viteštvo moje. Danes vas hočem vplemenititi
13 III|       plemenitaši spremenili v moje sužnje! Da pa to dosežem,
14 III|        kaj se pravi predrzno v moje naklepe segati. Tedaj se
15 IV |   vedno združena ostati in vse moje misli, moje želje bodo vedno
16 IV |      ostati in vse moje misli, moje želje bodo vedno le pri
17 IV |       le pri tebi in molitvice moje dvigale se bodo k Bogu v
18 IV |        mej zavračali in ker so moje ljube Teharje prvi steber
19 IV |     vas zaradi vaših zaslug do moje rodovine vplemenitim – vas
20 V  |        je pravični Bog vslišal moje prošnje v temni ječi. Štirideset
21 V  |   smatram ga sedaj za znamenje moje rešitve. Le smradljive vode
22 V  |       nasproti. Bati se vam od moje strani ni ničesar, kajti
23 V  |         Vtolaži se vendar dete moje, saj to ni ločitev za večne