Part

501 V   |              navadni delavnik in vse se je vrnilo zopet v navadno
502 V   |               Tudi naš novi načelnik se je pripravljal v gozd podati
503 V   |            pripravljal v gozd podati se, drva sekat, kar mu nenadoma
504 V   |             Janez odloži sekiro, ter se oboroži. Nato hiti pod lipo
505 V   |           pod lipo in zatrobi. Kmalo se zbero fantje okoli njega,
506 V   |           teharskemu načelniku. Tega se Janez pač ni nadjal, temveč
507 V   |             vjetnike." ~Véliki berič se je tega predrznega govorjenja
508 V   |    govorjenja tako prestrašil, da so se mu kar kolena šibile. Le
509 V   |          zmajal in odšel. ~"Dobro si se odrezal, Janez!" pritrdi
510 V   |              ne in pri moji veri, če se vsi teharski fantje do poslednjega
511 V   |          poslednjega poberičijo, jaz se ne bom!" ~"Jaz tudi ne!"
512 V   |                 Mi tudi ne!" zagroze se ostali fantje. "Naj nas
513 V   |              zleté, Šimekov pripogne se pa ponje in jih pobere rekoč: "
514 V   |             vdari jima v nos, da sta se morala takoj umakniti. Šele
515 V   |              takoj umakniti. Šele ko se je smrad razkadil. stopi
516 V   |           vpraša Janez. Toda vjetnik se niti ne zmeni ne, ne za
517 V   |            dvigne starček vrč, da bi se napil, toda komaj napravi
518 V   |         komaj napravi dober požirek, se vže začne po celem životu
519 V   |              ti moj sin tukaj, morda se uprav nate opiram, morda
520 V   |            pod pazduho skrito, vedno se nadjaje, da me bodo morda
521 V   |            Čast in hvala Bogu, nisem se motil. Prišel je ta presrečni
522 V   |            cesarju toži, ali pa, ker se mu je sploh kot sosed nevaren
523 V   |         širokoplečega kmeta, kterega se je hotel grof na tak način
524 V   |             tak način znebiti, da bi se tem laglje polastil njegovega
525 V   |            vreči. Oba h krati vpreta se z združenimi močmi vanje
526 V   |    združenimi močmi vanje in – odpro se jima. V ječi – o groza –
527 V   |           sem in brez krivde. Dokler se zvesto izpolnovanje svojih
528 V   |            krivico, tako dolgo čutim se nedolžnega. Moja vest je
529 V   |             popolnoma mrzla. O sedaj se ne bojim nič več umreti.
530 V   |              kako imé povedal, da bi se morda takó zvedelo odkod
531 V   |              predragi oče!" in solze se mu vdero po zagorelem lici,
532 V   |             solze srčne milobe. Vrže se na starčeka in ga začne
533 V   |        Enriko še majhen dečko, podal se je trgovec nekega dne, z
534 V   |          potreboval zato. ~Počasi so se pomikali tržaški tovorniki
535 V   |            je bila pogodba, a vendar se ji je trgovec vdal in je
536 V   |              drugi grof, za vjetnika se pa živ krst ni več brigal.
537 V   |             objokaval in molil zanj, se izvestno ni nadjal, da ga
538 V   |          čedalje slabeje. Skrbni sin se ni ganil od postelje očetove.
539 V   |               Stregel mu je, kolikor se je dalo in opravljal zanj
540 V   |           jednoč in sicer poslednjič se ti zahvalim, da si rešil
541 V   |              svojega življenja, Boga se boj in ne bo se ti bati
542 V   |      življenja, Boga se boj in ne bo se ti bati hudobnih ljudi in
543 V   |              v ječo vrgel, le, da bi se ne zvedelo, da ga je papež
544 V   |              veliko škodovati. ~"Kaj se pravi: izobčen biti iz cerkve ?"
545 V   |              v nobeno cerkev več, ta se ne sme več posluževati zveličalne
546 V   |             zadeva?" ~"Vse!" ~Zdajci se zasliši močno robencanje
547 V   |            Lepa straža ste mi!" dere se srdito, "da niti mojega
548 V   |              je bilo vse znano, česa se jim je bati. Janez se v
549 V   |           česa se jim je bati. Janez se v tem trenutku obrne k svoji
550 V   |            in le kar hitro, za drugo se zmeniva kasneje!" zapové
551 V   |           silo telebi ob vrata in te se razleté, kakor pezdir, kedar
552 V   |            cela beriška druhal vsuje se na dvorišče. ~"Grof Urh!"
553 V   |       pomagal in sveti Jurij!" ~Meči se zabliskajo, boj se vname,
554 V   |              Meči se zabliskajo, boj se vname, fantje pritiskajo
555 V   |             pritiskajo za beriči, da se kar iskre kažejo. Silno
556 V   |       beričev v beg. Kakor skala, ki se utrga na visoki gori in
557 V   |           kar ji je na poti, tako so se vrgli fantje na beriško
558 V   |         Pobijmo jih, hudiče!" spusté se za bežečimi beriči in še
559 V   |              mestu mrtev obležal. Ko se fantje v grad povrnejo,
560 V   |               Samega me pustite, saj se ga nič ne bojim!" ~Fantje
561 V   |           grofa. Poslednji naslanjal se je s hrbtom ob zid, ter
562 V   |      razcepil. Dolge tri ure vže sta se borila in si krhala meče,
563 V   |       poslušnosti vam nasproti. Bati se vam od moje strani ni ničesar,
564 V   |         pustim vas pri življenji, da se spokorite in od papeža odvezo
565 V   |            ude katoliške cerkve. Rad se podvrže vsaki še tako strogi
566 V   |             tako strogi kazni, le da se odtegne večnemu pogubljenju! ~
567 V   |       priprošnje pri papeži, opiraje se na nemali vpliv, ki ga ima
568 V   |          videz popolnoma skesán. ~Ko se Janez vrne k fantom, pravi: "
569 V   |              tudi nikdar ne bom. Res se je kesal, kakor morda še
570 V   |            nikdar ne, ali ne zanašam se vendar ne na njegove besede
571 V   |              ne na njegove besede in se tudi nikdar ne bodem!" ~
572 V   |             tej zadregi, v ktero sem se tako po naključji zamotal?
573 V   |         odgovori poslanec, "kakor da se za nekaj časa domu odtegneš.
574 V   |              vsaj za toliko časa, da se stvar nekoliko pozabi, kajti
575 V   |         namen danes mu je bil rešiti se iz tvojih rok. Da se v resnici
576 V   |          rešiti se iz tvojih rok. Da se v resnici nikdar ne bode
577 V   |       koprnelo, bo hrepenenje, da bi se mogel nad taboj strastno
578 V   |              grozno maščevati. Čuvaj se ga toraj, dragi moj dobrotnik
579 V   |              Janez. ~"Hm, na Ogrskem se zbira ravnokar velika vojska,
580 V   |          naudušuje za sveti boj, naj se dvignejo čez sovražnika
581 V   |           sovražnika krščanstva, naj se udeleže velikih odpustkov,
582 V   |             Češke in Poljske zbirajo se vže okoli zastave Ivana
583 V   |            kovarskemu grofu umakniti se. Sprejmi križ križarski,
584 V   |             si meč božji in pridruži se sveti vojski! Pozdravi Kapistrana
585 V   |            moža in duhovna in nehoté se mu je pestila roka, ko je
586 V   |             njegove Marjetice. Janez se ne obotavlja dolgo, zaupno
587 V   |              obotavlja dolgo, zaupno se ozre na duhovnika, ter mu
588 V   |             grofovem porazu raznesla se je po bliskovo hitro po
589 V   |           okolici. Nekaj previdnejih se pa te zmage ni nič kaj veselilo,
590 V   |             ni nič kaj veselilo, ker se niso mogli znebiti misli,
591 V   |              mogli znebiti misli, da se bo grof za napravljeno mu
592 V   |         neprestano povešal glavo, ko se je okoli njega vse radovalo
593 V   |          rimskega papeža proklet, to se pravi, greh bi bilo, dalje
594 V   |             svojega načelnika. Kakor se čutim in smatram jaz samega
595 V   |             vže to jesen. Tej vojski se hočem pridružiti. Nadjal
596 V   |         hočem pridružiti. Nadjal sem se, da mi bo možno svojo lastno
597 V   |           krščanskega imena. Sanjalo se mi je že o zmagah in lavorikah,
598 V   |              pridejo boljši časi, da se smem zopet povrniti brez
599 V   |            tvojem odhodu maščeval bi se grof nad nami ostalimi.
600 V   |            Janez. ~Vsi pokleknejo in se odkrijejo. Ko začnó prisego
601 V   |       zadržavati. Ko odzvoni Marijo, se fantje prekrižajo, skočijo
602 V   |        prekrižajo, skočijo kviško in se razidejo slovo jemat. Marjetica
603 V   |     strastnim grofom skrije. ~Fantje se kmalo zopet vsi oboroženi
604 V   |         odhod pripravljeno. ~"Ločiti se bode treba," povzame po
605 V   |            žalostnega tolažiti, kjer se hočem s taboj slavnih zmag
606 V   |        mogoče. In poglej očeta, kako se ti od dne do dne bolj starajo.
607 V   |             svojevoljnega značaja in se toraj nikakor ni dala vtolažiti.
608 V   |              za roko rekoč: "Vtolaži se vendar dete moje, saj to
609 V   |            blagoslavljala dan, kedar se bo Janez vračal slavodičen
610 V   |    predpasnikom solzne oči, kakor bi se sramovala, da je jokala
611 V   |              in poljubi in komaj, da se Marjetica zavé, sedi vže
612 V   |      gospodarja na sebi v sedlu. Oči se mu svetijo in hrčki razpihnejo.
613 V   |              Ponosno dvigne glavó in se radosti spenja kviško, kakor
614 V   |         bodoče lahko spoznal, ako bi se morda zopet kje srečala
615 V   |            glas. Podnevi ukam, kedar se mi poljubi, pred sovražnikom
616 V   |              Z Bogom, z Bogom!" čuje se sedaj od vseh strani in
617 V   |            čile svoje konje. Podkove se zabliskajo in veter odnese
618 V   |            fante na brzih konjih, da se je kar prah dvignil za njimi
619 V   |        dobravo, peket konjskih kopit se je pa vedno še slišal na
620 V   |          strogo posvari rekoč: "Vrni se domu! Mlado fante, nisi
621 V   |             hočeš že na boj. Le vrni se in doma krave pasi, za boj
622 V   |            Mico v Trnovljah!" ~"Laže se, kdor pravi, da sem še deček"
623 V   |            Ves ljubi dan potikal sem se po vasi, ker sem se bal
624 V   |              sem se po vasi, ker sem se bal domu, kajti očetove
625 V   |               nego je sedaj. Med tem se bo pa očetova jeza razkadila.
626 V   |             pa, če me vže nečete med se, mi nikakor ne morete ubraniti,
627 V   |         nekoliko za vami, kajti domu se ne vrnem za celi svet več!
628 V   |         prvič in poslednjič!" ~"Vrni se, vrni!" veleva mu tudi Janez
629 V   |             mu mogli ubraniti, da bi se jim ne pridružil, zato mu
630 V   |             jedenkrat ne zatrdil, da se mi zdiš ravno zrel za kakšnega
631 V   |               Takoj na to zabliskajo se konjem podkove in v divjem
632 V   |            jutro na vse zgodaj odpre se jim razgled na ogrski Stolni
633 V   |            stal je uprav v linah, ko se naši Slovenci v divjem diru
634 V   |        divjem diru mestu bližajo, da se je kar prah delal za njimi. "
635 V   |        armado gotovega pogina. Sedaj se nam pa ni več treba bati,
636 V   |               kjer porine, grad vali se v sip in prah! Kako bi bil
637 V   |             četi nasproti. Pridružil se jim je tudi Kapistran. Jako
638 V   |             v šotor na pojédino, ter se je jako ljubeznivo z njim
639 V   |       Stolnem Belemgradu, čakajoč da se zbere križarska vojska.
640 V   |            preveč dolgčas, vadili so se pridno dan na dan v orožji.
641 V   |       Beligrad dospevši vtaborili so se križarji tako okoli tvrdnjave,
642 V   |              izstradati. Toda zmotil se je. Turki namreč so bili
643 V   |           Teharjane silno jezilo, da se jim nikjer ne pokaže prilika,
644 V   |                 Nekega večera povrne se teharska četa v tabor z
645 V   |              redu. Zjutraj privlekla se je gosta megla od Dunava
646 V   |          tabor v svoj sivi plašč. Ko se je okoli desete ure po solnčnih
647 V   |            kakor listja in trave, ki se je čez noč po nasprotnih
648 V   |             precej ozka dolinica, ki se je med obema srditima vojskama
649 V   |           vas bomo že zdelali, kakor se spodobi. Naše sablje so
650 V   |             turško bojno lukavost in se je skrbno čuval v vtrjenem
651 V   |              v lastnem taboru, da so se jeli Turki iz utrjenih gričev
652 V   |               Allah!" – in uprav, ko se križarska vojska razdeli
653 V   |          prav mesarsko klanje, vnelo se je na vseh mestih, kajti
654 V   |            kajti globoko zajedli ste se krščanska in turška vojska
655 V   |            Izveličarjem, ondi svetil se je pa polumesec. Tu lesketale
656 V   |           polumesec. Tu lesketale so se svitle čeljade in železni
657 V   |     jutranjem solncu, ondi vtrinjalo se je pa dragoceno kamenje
658 V   |              nasproti drvita, dokler se višji val ne spne čez nasprotnika
659 V   |              trepet vsega kršcanstva se ga plaho ogibljejo. Kakor
660 V   |          sebe uniči, teroč in drgnoč se ob tovariša pod njim ležečega,
661 V   |           pod njim ležečega, tako bi se bili tudi tukaj prej obe
662 V   |             drugo uničili, preden bi se bila kterakoli le za ped
663 V   |    veljavnega Turka, toda glej – meč se mu zlomi pri tej priči.
664 V   |       omotica ga obide in Janez pade se svojega Zelenka na levo
665 V   |      razkroji mu sekira črepinjo, da se sam poleg živega Janeza
666 V   |            ga je bil Vogljarjev Miha se svojo drvačo, ki se je vedno
667 V   |             Miha se svojo drvačo, ki se je vedno ob načelnikovi
668 V   |         zapazi imeniten Arabec, kako se Miha proti desetorici janičarjev
669 V   |     nadaljuje k Mihu obrnjen: "Podaj se nam dobrovoljno, saj vidiš
670 V   |          pomoči. Smrti ne ujideš, če se nam dalje predrzno ustavljaš!" ~"
671 V   |         predrzno ustavljaš!" ~"Podam se le," pravi pogumno Miha, "
672 V   |             Le pod tem pogojem podam se vam, sicer pa rajši ž njim
673 V   |             mu začne rane spirati in se na svojo veliko radost prepriča,
674 V   |        ostalo obleko obleče. ~Janezu se je pod obvezami kri kmalo
675 V   |      popolnoma ustavila in zavednost se mu je povrnila. Plaho gleda
676 V   |                Marjetica", ob jednem se mu pa tudi vže zopet pred
677 V   |          omedlevica ga napade. Zdelo se mu je, da je videl v Vogljarjevem
678 IV  |          kakor skale v morji, v koje se zaganja od vseh strani peneče
679 IV  |             napadov, toda glej, kako se začudijo, vidoč turški tabor
680 IV  |             pred saboj razprostirati se. Skoraj da lastnim očem
681 IV  |             Prvič umakniti morale so se dosedaj nezmagljive čete
682 IV  |          prijatelj prijatelja, ki so se v boji ločili, žal da premnogi
683 IV  |          nezaveden, sam ni vedel. Ko se mu zavednost zopet povrne
684 IV  |            zavednost zopet povrne in se ogleda, kje da je, vidi,
685 IV  |        prekrasni postelji. Dozdevalo se mu, kakor da bi se mu bilo
686 IV  |         Dozdevalo se mu, kakor da bi se mu bilo sanjalo, kako da
687 IV  |              je padel v boju s Turki se svojega Zelenka, kako da
688 IV  |              oči na obveze, o kterih se mu je tako živo sanjalo,
689 IV  |        Gospod, Tvoja sveta volja naj se zgodi!" ter zapre oči. Strežaj,
690 IV  |          Janezovi postelji in Janezu se je zopet zdelo, kakor da
691 IV  |             njegovemu preroku, da si se vendar jednoč zdramil iz
692 IV  |                Toraj niso sanje, kar se mi dozdeva!" vpraša začudeno
693 IV  |         resnico, kaj je z menoj, ali se mi sanja ali ne. Kje sem?" ~"
694 IV  |                 Sedaj govoriš, kakor se pametnemu človeku spodobi." ~"
695 IV  |              bil ta tvoj tovariš, ko se je moral od tebe ločiti.
696 IV  |            določeno. Lagal bi, če bi se drznil tajiti, da ni res
697 IV  |         hlastno v postelji dvignivši se. ~"Tudi, kakor hitro bodeš
698 IV  |            tovariša svojega, kteremu se imam zahvaliti za življenje. ~"
699 IV  |             sinova jedne matere, ker se tako presrčno ljubita!" ~"
700 IV  |           sem ti že rekel, takoj, ko se pozdraviš, da moreš brez
701 IV  |    nevarnosti na morje." ~"Ali čutim se vže sedaj tako zdravega,
702 IV  |             še najmanj mesec dni, da se ti povrnejo poprejšnje moči.
703 IV  |           mogoče takoj odriniti, ker se namreč naša ladija še ni
704 IV  |            je pa tudi krepkeji in ko se je luna pomladila, je bil
705 IV  |      prepočas. Kedo bi popisal, kako se mu je srce topilo, mislečemu,
706 IV  |           Verige zarožljajo in maček se pogrezne na dno morja. Veselega
707 IV  |        ravnokar pripeljanega. Nadjal se je Vogljarjevega med njimi
708 IV  |               Toda ni ga bilo. Janez se je tolažil, da je moral
709 IV  |            ni nihče veleval, poprime se veselo dela, da bi bili
710 IV  |          brate? vpraša Turek. Arabec se nasmehlja: "Ta nima nobene
711 IV  |           hočeš le še s tem?" ~Turek se ne da odpraviti. Ker hoče
712 IV  |              ali vse zastonj. Arabec se niti ne zmeni ne za kupčijo.
713 IV  |            ne pogleda ne, temraje bi se bil pa že sitnega Turka
714 IV  |         hotel prestrašiti in znebiti se ga. Toda jako se je zmotil.
715 IV  |             znebiti se ga. Toda jako se je zmotil. Turek mu odšteje
716 IV  |             tistej priči. Arabec, ki se tega ni nadjal, pogleda
717 IV  |             suženj sploh težak. ~"Ti se morda šališ z menoj, gospodine?"
718 IV  |              Arabec, "toda prepričaj se, da mi je več do sužnjega
719 IV  |              in srečen bodi." Arabec se pri teh besedah zasuče in
720 IV  |            in ponosno odide. ~Janezu se je zdelo, kakor da bi bilo
721 IV  |            gospodar nato oslobodi in se oba skupaj srečna vrneta
722 IV  |             nikdar več mogoče vrniti se v zelene domače pokrajine.
723 IV  |              ljubljenega dekleta, ki se zaradi njega za smrtno nevarnost
724 IV  |              bi napravil ples, da bi se ves Algir tresel pred njim! ~
725 IV  |            priženo na Turkovo barko, se Janez vže na prvi pogled
726 IV  |              sužnjev nakopičenih, da se je vse trlo. Toda kaj so
727 IV  |      popolnoma potrt na duši. Splazi se pod krovom do temotnega
728 IV  |              do temotnega kota, kjer se zgrudi, kakor bi ga bila
729 IV  |              čelo in vsak čas, zdelo se mu je, moral bode umreti.
730 IV  |               Srce mu bo počilo. ~Ko se mrak na zemljo vleže, prične
731 IV  |              na zemljo vleže, prične se na ladiji živahno gibanje.
732 IV  |         gibanje. Razni škripci začno se vrtiti in kmalo prikaže
733 IV  |              vrtiti in kmalo prikaže se morski maček iz dna na površini.
734 IV  |             jadra razpenjati. Ladija se počasi obrne in odrine;
735 IV  |            hrušča in trušča izmotala se je izmed sto druzih ondi
736 IV  |            vse sužnje na krov. Janez se niti zmenil ni za klicanje.
737 IV  |            čaka. Na nasprotni strani se tudi nekdo ravnokar od tal
738 IV  |          vidoč da ni sam tu ostal in se približa Janezu, ta ga pa
739 IV  |           naji čaka. Daj, pogrezniva se v morje!" Janez to čuti,
740 IV  |              in "Marjetica, oh tukaj se zopet najdeva!" všlo je
741 IV  |            nepopisni tugi objela sta se nesrečnika takó presrčno,
742 IV  |          zopet zgrabijo." ~Še enkrat se objameta in le še trenutek
743 IV  |            jima gromovit glas. Janez se ozre in glej, papežev poslanec,
744 IV  |         solzami v očeh zahvaljevajoč se mu za odkup iz sužnosti.
745 IV  |            za odkup iz sužnosti. Vse se je radovalo in pa tudi same
746 IV  |              radosti jokalo. Kako pa se je vse to zgodilo? Papež
747 IV  |         odkupljene sužnje. Prigodilo se je, da je v to prav tistega
748 IV  |       pokrajinah so o tem zvedeli in se zakleli, da ne bo nihče
749 IV  |          razviti turške zastave, ter se sploh obnašal, kakor pravi
750 IV  |            očeh niso nič videli, kaj se okoli njih godi. Sedaj so
751 IV  |           očeta, rimskega papeža, ki se jih je edini spomnil, kedar
752 IV  |              svoje pripomogli, da so se toliko ljudem zdrobile verige
753 IV  |           prijatelje. Posebno pa sta se živo spominjala Pengarjevih,
754 IV  |          novic od mene. Oh, kako sem se vendar hudo pregrešila,
755 IV  |            malovredne dekline, boječ se stroge kazni!" ~Jadrno je
756 IV  |          ponosno odklonil. Ali Janez se jih niti dotaknil ni. "Če
757 IV  |            niti dotaknil ni. "Če ste se mi čutili morda zadolženega
758 IV  |     Marjetici." ~Poslanec videti, da se Janez nikakor ne da pregovoriti,
759 IV  |             objame in poljubi. Čudil se je tolišnjej duševnej plemenitosti,
760 IV  |             še nikdar našel. Oba sta se mu zdela tako vrla in tako
761 IV  |              sv. Očetu. Priljudno so se sveti oče s tema vrlinama
762 IV  |            tudi poročili. ~Težko sta se ločila mladoporočenca iz
763 IV  |         koncu grofa Urha. I on podal se je na Ogrsko v turško vojsko,
764 IV  |          bili vže tepeni. Na bojišči se je pripetilo, da se vname
765 IV  |          bojišči se je pripetilo, da se vname hud prepir med grofom
766 IV  |            drug na druzega. Grof Urh se je vrlo branil, toda ogrski
767 IV  |            na pomoč. Ne dolgo in Urh se je zgrudil poln ran na tla,
768 IV  |            svojo ubogo dušo. Zgodilo se je, kakor mu je ubogi kmetič
769 IV  |           doli. Vaška mladina igrala se je s pirhi po trati in iz
770 IV  |          trati in iz dimnikov dvigal se je veselo dim kviško, in
771 IV  |         veselo dim kviško, in kaj bi se ne, saj je bilo danes pod
772 IV  |            videti. Stari Pengar grel se je na klopi pred hišo na
773 IV  |              pomladanskem solncu, ko se mu Janez in Marjetica približata. ~
774 IV  |         solze srčne radosti vlile so se mu po zgubančenih licih.
775 IV  |           zgubančenih licih. Po vasi se je bila pa kakor ogenj v
776 IV  |            raznesla govorica, da sta se Janez in Marjetica domu
777 IV  |        slemenu Pengarjeve hiše. Milo se je storilo vsem navzočim,
778 IV  |            storilo vsem navzočim, ko se duri odpro in Šimekov Tone,
779 IV  |              Tone!" nasproti hiti in se presrčno objameta. ~Stara
780 IV  |              slovenska navada je, da se pri nas Slovencih vsak količkaj
781 IV  |            napotje delala. Toda kedo se je danes brigal za njo! ~
782 IV  |            umnega kmetovanja množilo se jima je premoženje od leta
783 IV  |              tudi najzlobneji jeziki se ji niso upali kaj krivega,
784 IV  |            oslobojenji iz iste. Takó se je ta povest ohranila v