Part

 1 I  |       se mu, da nekaj vidi pred saboj, za čemur se takoj v beg
 2 I  |        rada bi jih bila vzela s saboj na polje, da bi bile nekoliko
 3 I  |     tovaršic, da je rada sama s saboj govorila, kedar ni bilo
 4 I  |         pa nikoli," mrmra sam s saboj Janez in jo proti ognjišču
 5 II |         izmed vas nosi orožje s saboj, naj ga tu prostovoljno
 6 II |        morda kedo na skrivnem s saboj nosi. Tako so delali malikovalci,
 7 II |         iz hleva, ktero vzame s saboj. Pred odhodom poda, se mož
 8 II |    fantje z menihom v sredi med saboj od Pengarja, na pot napravijo
 9 III|   Konečno ima pisanje samo pred saboj in – zatrepeče. – Krčevito
10 IV |         V tem trenutku sliši za saboj med vrbičevjem šumeti in
11 IV |     dečka jemala sem te vedno s saboj na pašo, na perišče, v cerkev
12 V  | poslednjega, živega mrliča pred saboj videti. Prinesli so vrč
13 V  |        v dolino bobneča vse pod saboj podira, kar ji je na poti,
14 V  |      orožja v gradu, so vzeli s saboj, jetnike pa vse oslobodili.
15 V  |       udeleževati. O vzemi me s saboj, brez tebe mi ni živeti!" ~"
16 V  |         brez skrbi me vzemite s saboj, ne bom vam sramote delal,
17 V  |       zagledajo kristijani pred saboj Turka kakor listja in trave,
18 V  |    nižjega, ter ga pokoplje pod saboj v morski globočini, prav
19 IV |        turški tabor prazen pred saboj razprostirati se. Skoraj
20 IV |     tovariša vzel je gospodar s saboj v Algir kljubu milim prošnjam
21 IV |    imela je vže precej daleč za saboj afrikanski svet in sedaj
22 IV |  obzorji – seveda še daleč pred saboj črn trak. Bila je Laška