Part

 1 I  | poslovi se Marjetica veselo od očeta. ~"Marjetica!" pokrega jo
 2 I  |   seveda le, če jo izprosim od očeta. Ko bi bilo le moje ognjišče
 3 I  |     vas, kolikor vas je tu, še očeta in mater. Odkar so moja
 4 I  |        oči zatisnili, Turki pa očeta na brežskem polji ubili,
 5 I  |      in Marjetica stopita pred očeta in ne bomo lagali, če priznamo,
 6 I  |        gore in po Marjetičnega očeta hiteti, da ju ta na lastne
 7 II |   zaljubljenca pred sivolasega očeta pokleknila proseč ga blagoslova.
 8 II |    očeh, "vsliši me večni Bog, očeta, ki Te prosi blagoslova
 9 II |        prav tedaj ovce svojega očeta v tihi prijazni dolini,
10 III|        glasi dano naročilo sv. očeta v Rimu. Ko bi bil vedel,
11 V  |    vreči in sin, ki je svojega očeta kot že davno mrtvega objokaval
12 V  |         Čez dolgo let našel je očeta in to le za jeden trenutek
13 V  |       in ljudi v imenu svetega očeta naudušuje za sveti boj,
14 V  |        krvoloka, ki mi je ubil očeta na brežkem polji!" – toda,
15 V  |   Nikakor ni mogoče. In poglej očeta, kako se ti od dne do dne
16 V  |      silneja od one do ljubega očeta. Stari Pengar to videti,
17 V  |    Sedaj stopi še poslanec sv. očeta k njemu in mu seže v roke,
18 V  |      lepo na Pengarjev pašnik, očeta prosi odpuščanja in pri
19 IV |     smrtne žrtve oče sina, sin očeta, brat brata, prijatelj prijatelja,
20 IV | obožavali so svojega duhovnega očeta, rimskega papeža, ki se