Part

 1 I | polagoma vže speljala na pravo pot. Saj mi vse pové, karkoli
 2 II|             II. Grof in menih.~Pot od Sv. Ane proti Pengarjevini
 3 II|        me, da grem zopet svojo pot." ~"Oho, kaj pa še," seže
 4 II|      med saboj od Pengarja, na pot napravijo in odrinejo. Vsak
 5 II|     čez most. Čem dalje je šla pot, tem mehkeji je postajal.
 6 II|         pustite me mirno svojo pot." ~"Ta bi bila lepa," zasuče
 7 II|          da bi vas mirno svojo pot puščali, vi pa nam za to
 8 IV|  Preden se razidejo vsak svojo pot, obljubijo si, pri volitvi
 9 IV|       se nemudoma, z mlekom na pot podala. Kmalo ga je došla.
10 IV|       si mi pokazala najboljšo pot, po kteri mi je hoditi in
11 IV|     čedalje več ljudi na božjo pot prihajalo. Kjer so božjepotniki,
12 IV|        ga Janez, naj gre svojo pot, ne onesnaži si svojih rok
13 IV|     nato cela družba dvigne na pot proti Celji. Divji krik
14 V |      dalje po Savinjski dolini pot proti Celju pod noge. Vže
15 V |        s taboj, kamorkoli tebe pot popelje!" pravi pogumno
16 V |       še vina semkaj za srečno pot. Brez šentjanževca ni slovesa!"
17 IV|       tej priči lahko nastopil pot. Kaj, ko bi še danes odrinili?" ~"
18 IV|      omedlevica napadla. Mrzel pot v debelih kapljah stopil
19 IV|       jima je dolgo in težavno pot, da sta kakor na perutah