Part

 1 I |           Penger izgovoril, pride jima pri Lemeževem prelazu kakor
 2 I |        vedno objeto držal, saj se jima ni bilo ničesar sramovati
 3 II|      poštenjak se odkrije, položi jima roke na glavo in moli: "
 4 II|         in njenemu zaročencu. Daj jima zdravja, da dočakata vnukov
 5 II|           zemeljskem bivanji bodi jima pa milostljiv sodnik. Polje
 6 II| milostljiv sodnik. Polje rodí naj jima stoterno, črede naj se jima
 7 II|       jima stoterno, črede naj se jima množe čudovito. Daj, da
 8 II|           množe čudovito. Daj, da jima trs nikdar ne vsahne, ter
 9 II|     znamenje od zunaj, odpreti bi jima moral duri in vsi štirje
10 IV|        šest korakov pred njima se jima vže umakne na stran, kjer
11 IV|       zdelo se mu je, kakor da bi jima bil le-tá z debelo gorjačo
12 V |   Plesnjobni, zaduhli vzduh vdari jima v nos, da sta se morala
13 V |      nekdo zaprt. Kaj storiti? Ni jima druzega kazalo, kakor vrata
14 V |         močmi vanje in – odpro se jima. V ječi – o groza – najdeta
15 IV|        ran božjih stojta! zaukaže jima gromovit glas. Janez se
16 IV|       Marjetica in to temveč, ker jima je poslanec novico prinesel,
17 IV|      medsebojna ljubezen krajšala jima je dolgo in težavno pot,
18 IV|           je hotel videti, vsakdo jima vošiti srečo na srečnem
19 IV|      umnega kmetovanja množilo se jima je premoženje od leta do