Part

  1 Pred|             je dovršila naša povest v naši domači deželi, na Malem
  2 Pred|      priljubljena, le žal, da je ni v novejši dobi več dobiti.
  3 Pred|          koristi, kjer so bile take v nevarnosti, in ki so radovoljno
  4 Pred|           založili in izdali knjigo v drugem, popravljenem in
  5 Pred|        narečja štajarsko-hrvaškega, v kterem je izšla knjižica
  6 Pred|            kterem je izšla knjižica v prvem natisu, v drugem že
  7 Pred|            knjižica v prvem natisu, v drugem že zaradi jednotnosti
  8 Pred|            povesti ne bo zamerila. ~V Celji na Velikonoč 1892. ~
  9 I   |             in tam vže mnogo sivcev v glavo. Prav sedaj dojide
 10 I   |          jerbas poln bujne detelje, v kteri je bil zapičen leskeč
 11 I   |          gibčnega, kakor siva jelka v gozdu, obraza pa tako zalega,
 12 I   |         modrimi in rudečimi trakovi v dve debeli kiti, ki ste
 13 I   |          tako bistre, da je vsakega v dnu srca pogrelo, kedor
 14 I   |            saboj, za čemur se takoj v beg poda, prav tako brezumno,
 15 I   |       posrečilo, da bi drug drugemu v srce videli, kakor tudi
 16 I   |          srce videli, kakor tudi ne v možgane, ter da bi mu uganili
 17 I   |             stara soseda Martinaška v glavo ubíla, jeli da, saj
 18 I   |            Martinaška pozdravi, ter v jedni sapi nadaljuje: "Kaj
 19 I   |      skuhati. Skratka, vse imam vže v redu, le vode še ni. Moja
 20 I   |          kuharico, dasi jih ni malo v teharski župniji, ki bi
 21 I   |             se narodile s kuhalnico v roci. – Bog daj, da bi bilo
 22 I   |         jeziček bržkone še celo uro v enomer, ko bi ji ne bil
 23 I   |           stvarica božja. Kar se je v vasi zgodilo, vedela je
 24 I   |           sovražil, da je coprnica. V svojih mlajših letih služila
 25 I   |              Po naključji prišla je v celjski grad, kjer je služila
 26 I   |            Erazmu II. za malo deklo v kuhinji. Tu se je naučila
 27 I   |            da je jako zložno živela v krčmi, iz česar so ljudje
 28 I   |             je ti ne bila že povila v šopek, bi jo kar brez skrbi
 29 I   |         vesel in zgovoren, vedno le v društvu fantovskem. Vže
 30 I   |        vprašali?" seže ji Marjetica v besedo. ~"Prav s temi besedami.
 31 I   |         mizo. ~Mirno je poslušal in v tla gledal. "Vedela bi ti
 32 I   |             vsajali stebre in rante v zemljo za senčne šotore,
 33 I   |          pri cerkvenih slovesnostih v tistej dobi še nekaka novina,
 34 I   |            visoke, kakor mlad hrast v dobravi. Rdeč telovnik z
 35 I   |         Mlinarjevemu Janezu ni para v deveterih deželah. V irhastih
 36 I   |           para v deveterih deželah. V irhastih hlačah nosil je
 37 I   |       pravil, tako je bil zamišljen v svojo Marjetico. ~"Kaj se
 38 I   |     obravnavajo na jako surov način v fantovskem krogu. Zatoraj
 39 I   |          noč in dan velike skrbi." ~V stolpu se oglasi jako slovesno
 40 I   |     poizgube s klobukom pod pazduho v cerkev. Tudi ljudstvo jelo
 41 I   |             Tovariši tvoji odšli so v cerkev, le ti si ostal na
 42 I   |             silno veliko spremenilo v poslednjem času." ~"Ali
 43 I   |             Marjetica ter mu ljubko v zveste oči pogleda. "Meni
 44 I   |       pomagati, je to izvestno prav v tvoji moči. ~"Kako le?" ~"
 45 I   |   poluglasno ter ji pogleda globoko v zveste oči, "prisilila si
 46 I   |            vže več časa tu le notri v srcu nosim, vendar ni nemogoče,
 47 I   |          srca!" Vidiš ljubica moja, v teh kratkih besedah dopovedal
 48 I   |           dolgo časa drugim globoko v srcu prikrival. Sladke so
 49 I   |            ako se le domislim tebe, v sladko čut spremene se mi
 50 I   |           da je res, da se ne motim v sladki nadi. Molčiš? Govori,
 51 I   |        Marjetica, še nocoj, da prav v tem le svetem trenutku,
 52 I   |         Janez si ne more kaj, da bi v tem divnokrasnem položaji
 53 I   |           ki so zaljubljeno dvojico v najlepšem in najslajšem
 54 I   |         neskaljene, svete ljubezni, v trenutku prvega poljuba
 55 I   |           ni bilo ničesar sramovati v svesti si svoje nedolžnosti
 56 I   |     današnji dan mi je najlepši dan v življenji. Bodite mi svedoki,
 57 I   |         trikrat iz fantovske družbe v tiho noč. ~"Marjetica mi
 58 I   |        Janezu nemirno utripalo srce v kipečih srcih, češ, kaj
 59 I   |           ponudi Marjetičnemu očetu v dobrodošli pozdrav desnico,
 60 I   |             ne, temveč krepko udari v ponudeno desno rekoč: "Vse
 61 I   |              da ju ta na lastne oči v sladkem prvem ljubkovanji
 62 II  |             naravnost k Pengarjevim v kuhinjo za večerjo pripravljat,
 63 II  |               in solze mu priigrajo v zvestih očeh, "vsliši me
 64 II  |            ki bodeta stopila skoraj v zakonski stan, toliko rečem,
 65 II  |              bodi vama zlato vodilo v vseh prilikah tega življenja,
 66 II  |             fantovska družba privre v hišo, kjer se posede okoli
 67 II  |           Bil je mož velike postave v dolgej črnej halji. Stari
 68 II  |           je navadno doma pokrival, v rokah mencaje, ter ga vpraša,
 69 II  |             nič ji ni pomagalo; kar v hišo je morala in čašo polno
 70 II  |        delalo, kajti njej čašo vina v dušku izpiti in pa žida
 71 II  |             dušku izpiti in pa žida v peklo vreči, bi bilo jedno
 72 II  |         zarad vina, saj ga je imela v kuhinji poln lonec – záse
 73 II  |            tudi nje spomnili, ki se v hiši z jedili gosté od njenih
 74 II  |              kajti kapljica je bila v resnici izborna. Starina,
 75 II  |         imel Pengar le záse odbrano v malem sodu shranjeno, in
 76 II  |   zlatorumena, kakor bi bili cekini v njej raztopljeni. Vinski
 77 II  |            onemu silil je že precej v možgane, posebno menihu
 78 II  |        nihče opazil ni. Le-ta je pa v omenjenem trenutku z bistrim
 79 II  |            pod haljo, orožje, ki ni v nikakoršni dotiki z njegovim
 80 II  |         prosi za posluh. Vse vtihne v svesti si kake ostroumne
 81 II  |            ni izostal. Tihota kakor v grobu nastane pri hiši,
 82 II  |         odloži, kajti ne spodobi se v tako prijetni in veseli
 83 II  |          tega ne hotel storiti, Naj v imenu božjem nemudoma nas
 84 II  |              kedaj bode sosed segel v žep in orožje odložil. Ker
 85 II  |           ima Tone, če tirja, da se v družbi orožje odloži, ktero
 86 II  |           med tem svoj prst umaknil v znamenje, da se nikakor
 87 II  |            saj ste vendar tudi gost v naši družbi". ~"Služabnik
 88 II  |             nožem kosti prerahljam. V turški krvi sem ga namakal!" ~
 89 II  |           Moj gospodar poslal me je v tej opravi semkaj, da bi
 90 II  |         izpoved laži-meniha globoko v srce zadela. Mož je bil
 91 II  |      Košnice in jo po sili odpeljal v prokleto svoje gnjezdo,
 92 II  |           kakor tolovajski poglavar v Košnice in okolico. Zagorčeva
 93 II  |            tedaj ovce svojega očeta v tihi prijazni dolini, kjer
 94 II  |         srečen na lovu, kakor danes v Košnici." Stari Zagorec
 95 II  |        vedel, da je njegova Franica v pesteh hudobnega grofa in
 96 II  |            ktero je izbral iz vsega v njegovem posestvu se nahajajočega
 97 II  |           Pred odhodom poda, se mož v hišo, kjer poišče v škrinji
 98 II  |             mož v hišo, kjer poišče v škrinji v skrivnem predalcu
 99 II  |         hišo, kjer poišče v škrinji v skrivnem predalcu trideset
100 II  |            cekinov, ktere si je bil v teku let prihranil in Franici
101 II  |            oprawljen in oprtan podá v gornjoceljski grad, kjer
102 II  |             grofa na dvorišči najde v sredi oboroženih vitezov,
103 II  |     oboroženih vitezov, s kojimi se v raznih viteških igrah zabava.
104 II  |            na to, da sem se bojeval v svojih mlajših letih pod
105 II  |             rajnikom grofom Ermanom v njegovem krdelu zanj, za
106 II  |   pripravljal, da bi z vitezi odšel v grajske sobe, toda Zagorec
107 II  |          mojo nazaj!" ~Marjetica se v tem trenutku bližej k očetu
108 II  |            je bilo, da se je plazil v prahu pred grofom. Solze
109 II  |         prošnje spremené se h krati v grozno kletev: "S taboj,"
110 II  |         mora, kakor trhlo drevo, in v tvojih sobah se zlatom in
111 II  |           napolnjenih skovikajo naj v bodoče čuki in sove pesem
112 II  |          tebi na spomin! Oni stolp, v kterem se nahajajo grozne
113 II  |       razpoči od slemena do temelja v živo znamenje maščevanja
114 II  |      očetove kletve, kmetič pa hiti v Celje na pokopališče k Svetemu
115 II  |            da bi se hila dala grofu v greh zapeljati. Zagorec
116 II  |          grof tudi mene rad spravil v slično nesrečo. Kaj ne,
117 II  |        prihrumi z velikimi burklami v hišo in se hoče ž njimi
118 II  |             silo morali so jo zopet v kuhinjo odvesti. ~Janez
119 II  |         Janez zgrabi z levo meniha, v desnici vihti ojster nož
120 II  |             ti, sicer je po tebi in v tem trenutku in v lastni
121 II  |           tebi in v tem trenutku in v lastni krvi opral si bodeš
122 II  |               Še nocoj," deha menih v smrtnih težavah. Pusti me
123 II  |           polunoči z dvema beričema v meniški obleki. Na dogovorjeno
124 II  |           vsi štirje splazili bi se v Marjetičino spalnico, kjer
125 II  |              potem pa z njo zbežali v Bežigrad, kjer je vže prilična
126 II  |            kaj pa še," seže mu Tone v besedo, "to bi pač raka
127 II  |             besedo, "to bi pač raka v vodo vrgli, tako lahko se
128 II  |           zadosti lanske koruznice, v kteri se lahko skrijemo.
129 II  |              ko se fantje z menihom v sredi med saboj od Pengarja,
130 II  |          Škoda, da ga ni tu pri nas v tem trenutku, njegova pest
131 II  |         brez primere na Teharjih in v Trnovljah." Fantje so mu
132 II  |             vže tedaj Turkov malin, v kterem je že vse spalo in
133 II  |     Voglajna je vrela šumeč čez jez v globočino. Poleg mlina je
134 II  |      ukazali pod kozolec skriti se, v kterem je bilo precej veliko
135 II  |              Vse je bilo tiho kakor v grobu. Kake pol ure vže
136 II  |      jastreb odnese sladko golobico v nepristopno svoje gnezdo.
137 II  |             vsklikne Tone, "ondi-le v gozdu slišal cem brstje
138 II  |             kmalo na to trije možje v dolgih haljah iz gozda na
139 II  |             jim prezgodaj pokažemo. V gozd bi se nam umaknili,
140 II  |           saj nam pridejo sami radi v pest." ~Menih to čuvši,
141 II  |              porinem ti nož do rogu v tvoje črno srce, kakor gotovo
142 II  |           srce, kakor gotovo je Bog v nebesih." ~"Naprej, naprej!"
143 II  |              Ali je vama morda srce v hlače zlezlo, da si več
144 II  |             se pač pozna, da sta se v mladih letih za kravami
145 II  |     spreletavala, – "saj sta vendar v častiti meniški opravi;
146 II  |              Toda meč bo prej ko ne v vajinih rokah to, kar bi
147 II  |        svojem gradu kratkočasiti!" ~V takem pogovoru pride trojica
148 II  |            so mu zobje zaklepetali. V desni zabliska pa se mu
149 II  |             desni zabliska pa se mu v bledi mesečini ojstro brušen
150 II  |              ki se vračamo iz Celja v Zajčni samostan! ~"Je-li
151 II  |            seže mu porogljivo Janez v besedo, "sedaj ko si sove,
152 II  |             meč na kosce zlomi, ter v mlinski jez zmeče. Večje
153 II  |       bodete vsi kazenski pravici!" V tem slogu hotel je še dalje
154 II  |           ter vtakne svoj nož zopet v nožnice. "Ko bi nas bila
155 II  |           prase in vržemo tjekaj-le v zajez. Pri moji veri, da
156 II  |           le namen, ki vas je vodil v tej opravi in ob tej uri
157 II  |        Janez, "kam le drugam, kakor v naše svinjake! Le brž naprej!
158 II  |            grofa po gradu, on bo pa v našem svinjaku zaprt. To
159 II  |             grad, kjer jih zapirate v grozne vaše ječe, ako se
160 II  |        hranite po cele sode in kadí v svojih kletéh, kterih se
161 II  |             Sami imamo dovolj zlata v brazdah naših njiv in srebra
162 II  |             in gozdih, največ pa še v naši žuljavi dlani, ktero
163 II  |      odkupim?" vpraša grof nekoliko v zadregi. "Ha, vže vem! Tako-le
164 II  |             Teharje, na vekov veke. V grb dam vam od svojih treh
165 II  |            povod porabim vašo pomoč v turških bojih, ktere hočemo
166 II  |            pridete več na tak način v pest kakor nocoj. Nikakor
167 III |            gorenje-celjskega gradu, v kterem se je vsaj na videz
168 III |             je vsaj na videz še vse v sladkem spanju zibalo. Solnčni
169 III |       plesali so po pisanih steklih v dolgih in ozkih oknih, ter
170 III |         kakor bi se jim bilo gabilo v notranje prostore, tega
171 III |           gradom krožili sta visoko v zraku dve kanji oprezovajoč,
172 III |           dobiti med malo perjadjo. V gradu je ura ravnokar vže
173 III |          bobneč odmevali po gradu. ~V jednej jako prostornih sób
174 III |            smo ravnokar trdili. Luč v leščerbi je še vedno medlela,
175 III |             zdel bi se bil grof Urh v tem trenutku, kakor človek,
176 III |     zavožena, vendar jo moram zopet v pravi tir spraviti na način,
177 III |         prav umé, dobro vladati ga. V peklo bi šli Slovenci ž
178 III |      Slovenca prekosil, kedar se ta v resnici boja loti, kakor
179 III |           se plemenitaši spremenili v moje sužnje! Da pa to dosežem,
180 III |             prikovati ob sivo skalo v najglobokejih ječah tega
181 III |      zvedeli, kaj se pravi predrzno v moje naklepe segati. Tedaj
182 III |           Pa tudi tebe hočem dobiti v pest, mlada golobica moja,
183 III |         prideš kteremu-koli drugemu v pest, ravnokar se razcvetajoča
184 III |           starodavno Celje, kjer je v župni cerkvi sv. Danijela
185 III |        česar se je grofica Katarina v spalnici pod grofovo sobo
186 III |         danes tako zgodaj rogovili. V sobo stopivši se grofica
187 III |        morda mislite iti za "kozla" v samostan, da ste si dali
188 III |           napraviti, ali pa ste kam v šeme namenjeni, žal, da
189 III |           bil pozabil preobleči se. V očeh se mu zabliska. "Kaj
190 III |          zlato, če bi ga danes vzel v roke, spremenilo bi se mi
191 III |           roke, spremenilo bi se mi v črno oglje, če ne še v kaj
192 III |           mi v črno oglje, če ne še v kaj druzega in pri moji
193 III |        nekoliko vredil, stopi sluga v sobo in napove papeževega
194 III |      cesarjevi in kraljevi poslanci v grad, danes javi se mi celo
195 III |            pristopa. Konja spravite v konjak, mostove potegnite
196 III |         dovoljenja ne sme nikdo več v grad in ne venkaj. Si me
197 III |          Znano mu je bilo, da se je v tem času cesar Miroslav
198 III |             času cesar Miroslav IV. v Rimu mudil in ta ga je morda
199 III |             poslanec zarad tega tu. V tem trenutku odpro se zopet
200 III |          imam zato nalašč duhovnika v gradu najetega. Znebi se
201 III |             poslanec obmolkne, seže v žep svoje široke obleke,
202 III |           se. "Prej ne dobite pisma v roke, dokler mi ne povrnete
203 III |             dano naročilo sv. očeta v Rimu. Ko bi bil vedel, da
204 III |           ta posel imam druge ljudi v gradu." ~Poslanec vidoč,
205 III |            ni bilo ničesa naročeno. V tem trenutku stopi četvorica
206 III |           se zmrači, odvedite mi ga v Bežigrad!" ~Vse prošnje
207 III |       zatrepeče. – Krčevito ga drži v rokah in oči se mu izbuhlé
208 III |             Pismo, ki je grofa tako v srce zadelo bilo je izobčilno
209 III |             pride nekako ponevedoma v roke in grof potegne za
210 III |            stopi nekdo jako ponižno v sobo. Bil je ogleduh, ki
211 III |          spokati in za nameček tudi v ječo vreči zaradi njegove
212 III |        način, kako Pengarjevo dekle v grad dobiti. Ne želim si
213 III |    kratkočasno uro pri njej, ker se v resnici bojim, da se mu
214 III |            da se mu sicer življenje v gradu pristudi. Na lovu
215 III |            našega vpliva na Ogrskem v državnem oziru. Potem bi
216 III |            in iz grofa preleviti se v kneza. Za ostale sozarotnike
217 III |           limanice vjeti." Hotel je v tem slogu še nadalje naštevati
218 IV  |              razlegajoče se po tihi v sladkem spanju počivajoči
219 IV  |           da ne bo odjenjal. Kar si v glavo vbije, je kakor bi
220 IV  |             se bo bal še jednoč nam v klešče priti. Take in enake
221 IV  |          niti vinarja ne dam, se mi v današnjih razmerah vendarle
222 IV  |             govorici, ki je nastala v poslednji starešinski skupščini,
223 IV  |     dostojanstvu in videl sem se že v duhu z bojno čeljado na
224 IV  |            smeš ubraniti, ako bodeš v to odbran in izvoljen. Kdo
225 IV  |           se prijateljski razideta. V vasi je bilo že ob zgodnjem
226 IV  |       prične se novo gibanje, kakor v panji, kedar posije nanj
227 IV  |          Brzih nog hiti iz spalnice v kuhinjo, kjer vzame škaf
228 IV  |            kuhinjo, kjer vzame škaf v roke in hajdi k vodnjaku.
229 IV  |          Ondi spušča polagoma vedro v globočino in premišljuje
230 IV  |           premišljuje sladke sanje, v kterih se ji je še pred
231 IV  |         ljubezni polna duša zibala. V tem trenutku sliši za saboj
232 IV  |       strese, kajti nehoté stopi ji v duhu grof Urh se svojimi
233 IV  |          Prestrašena spustí vedrice v vodo, da je na vse kraje
234 IV  |            Janez držal je Marjetico v kleščah! Ljubezen spremljala
235 IV  |         nama tudi hribje in doline, v duhu in srcu hočeva vedno
236 IV  |         moje dvigale se bodo k Bogu v nebesa, da naji ne zapusti,
237 IV  |     odkritosrčno pogleda, da Janeza v srce zadene. Le-ta jo strastno
238 IV  |         Marjetica, mleko bode treba v Celje nesti. Če se sama
239 IV  |      primeri kaka nesreča," ukazuje v tem trenutku na pragu stoječi
240 IV  |             je vže zopet srečni par v jednem najlepših trenotij
241 IV  |          svitlimi bakrenimi obroči, v škafu pa vse polno posode
242 IV  |            vršič. Pod svilnato ruto v nedriji skrito nosila je
243 IV  |            s taboj, če bi moral jaz v boj. Sama si mi pokazala
244 IV  |             lev za svoje mladiče!" ~V Sovodni je polovica pota
245 IV  |        zaraščenim obrazom, zavitega v razcapano obleko. Opiral
246 IV  |          njima stegujoč. Janez seže v žep ter mu vrže nekaj drobiža
247 IV  |           ter mu vrže nekaj drobiža v klobuk rekoč: "Na, pa móli
248 IV  |         rekoč: "Na, pa móli za duše v vicah in za najino srečo!"
249 IV  |       skrbno paziti, ko bi mu morda v teku dneva še jedenkrat
250 IV  |         jedenkrat prišel pred oči. ~V Celji je Marjetica hitro
251 IV  |             na Teharjih jih je bilo v ozbilji. Sedeli in stali
252 IV  |         ozbilji. Sedeli in stali so v dolgej vrsti ob potu po
253 IV  |             nase opozoril. Pod lipo v senci ležal je nekdo na
254 IV  |             gre k velikemu opravilu v cerkev, ter določi le jednega
255 IV  |            nikomur se namreč ne dá, v notranjost pogledati, kakošnega
256 IV  |            kvišku, obleče se in gre v farno cerkev tolažbe iskat.
257 IV  |           venkaj. Niti Marjetice ni v cerkvi pogledal, če prav
258 IV  |             več ljudstva kakor doli v vasi, tudi iz Celja dospelo
259 IV  |           Silno zamišljen gledal je v vrelo juho, kako je gnala
260 IV  |          juho, kako je gnala valove v velikem loncu. "Janez!"
261 IV  |           ti je ta čast določena!" ~V tem trenutku prišepa tisti
262 IV  |         baje že ni imel tople žlice v želodci. Janez ga ojstro
263 IV  |              kakor sinočnji ogleduh v semeniški halji. Jeza ga
264 IV  |        vsklikne Tone in seže Janezu v roko. "Zdravo, Janez! Marjetica,
265 IV  |            vstane in hoče oditi ali v tem trenutku zgrabi ga pa
266 IV  |           naredili, ko bi se ne bil v tem trenutku iz vasi rog
267 IV  |       trenutku iz vasi rog zaslišal v znamenje, da se bo volitev
268 IV  |           se Janez in odžene berača v bližnji svinjak, kjer ga
269 IV  |         vsak za svoj klobuk in beže v vas, kakor brzi jeleni,
270 IV  |      studencu. Čez malo časa vže so v vasi. Za njimi odšli ste
271 IV  |        grofov grb: tri zlate zvezde v modrern polju. Pred šotorom
272 IV  |         stala sta dva orjaka-viteza v sivojeklenih oklepih. Na
273 IV  |            obesi rog čez ramo, seže v oprsnik, izvleče pismo,
274 IV  |            se namreč tičejo z mirom v deželi in poveljništvom
275 IV  |             deželi in poveljništvom v boji. Tako vam naroča Urh,
276 IV  |        teharskih starešin se podajo v šotor za volitev prirejen
277 IV  |         izvoliti ter položi tablico v skrinjico temu namenjeno.
278 IV  |             Vse je bilo tiho, kakor v grobu. Glasonoša zopet nastopi
279 IV  |           konca ne kraja. Glasonoša v novič zatrobi, da naj tiho
280 IV  |            naj bi se Janez pokazal. V trenutku rije se, na čelu
281 IV  |          teharskih fantov z Janezom v sredi pred grofov Šotor
282 IV  |       zakrivljenem nosu, predrznost v sokolovem pogledu in jakost
283 IV  |         sokolovem pogledu in jakost v ponosnem pokretu, so bile
284 IV  |         najpogumneje in najčvrsteje v celi vojski. Vodi ga vedno
285 IV  |        kakor bi se sramotno umikal. V tem oziru prisezi mi sedaj
286 IV  |         vzame Janez še novo zastavo v roko in se tako opravljen
287 IV  |        popelje na bojno polje slave v borbo za domovino, vero
288 IV  |            vero in domače ognjišče. V resnem tem trenutku zaklinjam
289 IV  |        slovenska hrabrost ne sme se v nas izneveriti in pokazati
290 IV  |            stopi iz šotora s pismom v roci ter pozove župana in
291 IV  |           Teharčani! Ker ste mi vže v raznih nadlogah vedno radi
292 IV  |         starešinstva vašemu županu. V grb dal sem vam od svojih
293 IV  |           od svojih treh zvezd dve, v znamenje, da ste prvi za
294 IV  |        nepričakovane velikodušnosti v zvezde kovalo. Janeza dvignejo
295 IV  |       pozdravil, kedo mu prvi segel v roko. Celó stara Martinaška
296 IV  |          saboj na pašo, na perišče, v cerkev in v vás, kamorkoli
297 IV  |             na perišče, v cerkev in v vás, kamorkoli sem šla,
298 IV  |          gospicah, o babjem somenju v Govčah, o treh bratih, ki
299 IV  |          prerokovati ti hočem srečo v novem dostojanstvu. Glej
300 IV  |            novem dostojanstvu. Glej v prav tem trenutku, ko so
301 IV  |         bali. Kedar so imeli zlasti v gradu kaj opraviti so se
302 IV  |         dvignili in dalje odnesli. ~V grofovem šotoru pričelo
303 IV  |           dovršeni volitvi iz Celja v Teharje. Spremljala jo je
304 IV  |        gospoda, kolikor jo je tedaj v Celji in okolici živelo.
305 IV  |          priti dostikrat po opravku v grad in ondi mu hočeve za
306 IV  |          čistó je mislila in čutila v tem trenutku prosta Teharčanka –
307 IV  |           iz deviškega njenega srca v nebesa in temnomodre oči
308 IV  |     temnomodre oči svetile so se ji v solzah veselja in rajske
309 IV  |         rajske radosti. ~Gostovanje v grofovem šotoru trajalo
310 IV  |            zbrano gospodo in vitezi v nezmerno popijanje prelevilo.
311 IV  |             grofa in njegovo druhal v temno noč in nesramno govorjenje
312 IV  |           bili radovedni, kaj se je v šotoru govorilo gledé na
313 IV  |          kedo jim je na mizo nosil, v kterem redu itd., Šimekov
314 IV  |          zopet ločila. ~Na ogleduha v svinjaku zaprtega ni živa
315 IV  |            Janeza po taboru nosili. V grad povrnivši se, je grofu
316 IV  |             bil toliko in toliko ur v svinjaku zaprt, je zamolčal.
317 IV  |             prevzame začasno stražo v Bežigradu. Tako ga je mislil
318 IV  |         Tako ga je mislil najlaglje v svojo oblast dobiti. ~ ~
319 V   |                                     V. Vbežnik in vjetnik.~Hrum
320 V   |           in vse se je vrnilo zopet v navadno življenje. Tudi
321 V   |          načelnik se je pripravljal v gozd podati se, drva sekat,
322 V   |             da mora še danes stražo v Bežigradu prevzeti. Janez
323 V   |             njimi proti Bežigradu. ~V Bežigradu so imeli beriči
324 V   |        pravi. Dvakrat ga zasuče, da v zarjaveli ključavnici zaškriplje,
325 V   |              nato pa s pestjo vrata v ječo porine. Plesnjobni,
326 V   |            zaduhli vzduh vdari jima v nos, da sta se morala takoj
327 V   |         smrad razkadil. stopi Janez v ječo. V gnjusobnem kotu
328 V   |       razkadil. stopi Janez v ječo. V gnjusobnem kotu na slami
329 V   |             čepeti človeško podobo, v kteri je bilo le še trohico
330 V   |          življenja. Vkovana je bila v teško železje. "Kdo si in
331 V   |           bil tudi. Neprestana tema v ječi uničila mu je ljubo
332 V   |            Bog vslišal moje prošnje v temni ječi. Štirideset dolgih
333 V   |         vode vlivali so mi po žlebu v ječo. Kaj ne da, prijatelji
334 V   |           sobo zakuriti in starčeka v snažno posteljo položiti.
335 V   |             vrsti kakih petdeset, a v nobeni kakega resničnega
336 V   |           vanje in – odpro se jima. V ječi – o groza – najdeta
337 V   |             da so te vrgli tu notri v temnico?" ~"Duhovnik sem
338 V   |            priprav. ~Starček je bil v resnici slab. Preveliko
339 V   |          saj me bo našla zunaj ječe v sredi svojih dragih. O kaj
340 V   |            britka, silno dolga leta v temni ječi. Blizo štirideset
341 V   |    štirideset let moral sem prebiti v črni grozni noči. Oh koliko
342 V   |        koliko sem prestal! In sedaj v poslednjih trenutkih, ki
343 V   |           si me dal zakopati živega v dosmrtno ječo – odpustil
344 V   |              Daj mi jo še jedenkrat v roko, da jo poljubim, kakor
345 V   |       poljubaval tisoč in tisočkrat v temnici. ~Janez izroči svetinjico
346 V   |        korenine, ter si je pridobil v trgovini z jutrovimi deželami
347 V   |             mu je priplavala ladija v Trst, kjer je dal blago
348 V   |           vdal in je tovoril dalje. V sredi Savinjske doline blizo
349 V   |    nezmagljivi grad, kjer ga vtakne v ječo, blago pa si prisvoji.
350 V   |             so mu skozi malo linico v ječnih durih jed in pijačo
351 V   |       posojeval. Trgovčeva rodovina v Benetkah je pa vsled tega
352 V   |         pobožen in papež ga pokliče v Rim. Božja previdnost ga
353 V   |            prav on nesel grofu Urhu v Celje izobčevalno pismo.
354 V   |   izobčevalno pismo. Grof ga je dal v ječo vreči in sin, ki je
355 V   |            našel tukaj kot tovariša v zaduhlih ječah. ~Starčeku
356 V   |         ogrevalo. Celó edino oknice v ječi so mi zamrežili! Hvala
357 V   |             kota, kjer je visel ves v pajčevine zamotan, ga nujno
358 V   |            Ta ga položi umirajočemu v roke. Ko starček božjo podobo
359 V   |           vpraša, kako je on prišel v ječo. Duhoven mu začne razkladati,
360 V   |            so ga vrgli še le sinoči v ječo, kamor ga je pripravila
361 V   |           grof nato vsega oropal in v ječo vrgel, le, da bi se
362 V   |      pojasnuje duhovnik, "ta ne sme v nobeno cerkev več, ta se
363 V   |            ulicah, komur tak človek v roke pride. In če izobčenec
364 V   |         roke pride. In če izobčenec v tem prokletstvu umrje, od
365 V   |            se jim je bati. Janez se v tem trenutku obrne k svoji
366 V   |       gospodarjem! Dobro da te imam v pestéh z vso tvojo ponočno
367 V   |        zapodila je trideset beričev v beg. Kakor skala, ki se
368 V   |             utrga na visoki gori in v dolino bobneča vse pod saboj
369 V   |             kukavici nasproti gluh. V divjej in svetej jezi zbog
370 V   | malopridnosti porine mu nož do rogu v črno srce, da je na mestu
371 V   |         mrtev obležal. Ko se fantje v grad povrnejo, najdejo Janeza
372 V   |             najdejo Janeza z grofom v dvoboju. Hitro mu hočejo
373 V   |             Nato ga zgrabi in vleče v grad pred mrliča. Ondi mu
374 V   |           dali sinoči le zarad tega v ječo vreči, ker je zvesto
375 V   |        Mrliča in kar je bilo orožja v gradu, so vzeli s saboj,
376 V   |          gospod, – kaj mi je početi v tej zadregi, v ktero sem
377 V   |            je početi v tej zadregi, v ktero sem se tako po naključji
378 V   |             se iz tvojih rok. Da se v resnici nikdar ne bode resnobno
379 V   |         gradovih in mestih in ljudi v imenu svetega očeta naudušuje
380 V   |         kakor bi ga bil kdo z nožem v srce sunil, kajti živo mu
381 V   |            še dalje tu ostati. Ondi v Stolnem-Belemgradu zbira
382 V   |          svojo lastno četo, peljati v boj zoper skupnega sovražnika
383 V   |            povrniti brez nevarnosti v lepo slovensko domovino,
384 V   |            lepo slovensko domovino, v ljubljene Teharje na dragi
385 V   |              Ako mi je pa večni Bog v svoji nerazumljivi previdnosti
386 V   |            Ani večerni zvon Marije, v Bežigradu pa sikne plamen
387 V   |             zbranim igrale so solzé v očeh. Ne matere, ne sestré,
388 V   |            spravi k kakemu ogljarju v Pečevnik in jo tako pred
389 V   |             ti nežna devica z manoj v krvavi boj. Rožica ni, da
390 V   |     mladeneč mora na ptujem stopiti v moško dobo, ako neče za
391 V   |            grofom Ermanom na Ogrsko v turške boje, pa vendar še
392 V   |         pravi: "Idi toraj brez mene v boj, če že mora tako biti.
393 V   |             da te rajši mrtvega vem v ptuji zemlji pokopanega,
394 V   |      Marjetica zavé, sedi vže Janez v sedlu na svojem konji. Mlado
395 V   |          znanega gospodarja na sebi v sedlu. Oči se mu svetijo
396 V   |             ponj in ga donašajo kar v vedričih. Fantje zapojó
397 V   |            očeta k njemu in mu seže v roke, ter podeli vsem skupaj
398 V   |            še popraša, na čim bi ga v bodoče lahko spoznal, ako
399 V   |             morda zopet kje srečala v življenji? ~"Častiti gospod,"
400 V   |        poljubi, pred sovražnikom in v boji ukam, ker sem si svest
401 V   |      unostran Blagovne, ko še nekdo v eni sapi za njimi pridrvi,
402 V   |      pozdravi, posebno pa mojo Mico v Trnovljah!" ~"Laže se, kdor
403 V   |         celi svet več! Le jedenkrat v življenji žvižgala je leskovka
404 V   |   Desetletno smreko podrl sem z njo v treh udarcih in turška črepinja
405 V   |           je na tak način vse fante v smeh spravil. Niso mu mogli
406 V   |         zato mu Janez reče: "Naj bo v božjem imenu, hodi z nami,
407 V   |     zabliskajo se konjem podkove in v divjem diru šlo je proti
408 V   |             Sibinjski stal je uprav v linah, ko se naši Slovenci
409 V   |          linah, ko se naši Slovenci v divjem diru mestu bližajo,
410 V   |           kjer porine, grad vali se v sip in prah! Kako bi bil
411 V   |    Mlinarjevega Janeza takoj k sebi v šotor na pojédino, ter se
412 V   |         prijatelja, da je Sibinjski v bojnih zadevah tudi Janeza
413 V   |             polegali so naši junaci v Stolnem Belemgradu, čakajoč
414 V   |             so se pridno dan na dan v orožji. Janezu ni bil nihče
415 V   |         brez izjeme, vsak vam stoji v boji nepremagljiv kakor
416 V   |             povrne se teharska četa v tabor z novico, da gre obleganemu
417 V   |        tisti večer vso svojo vojsko v bojni red postavi. Teharjane
418 V   |          ostala je križarska vojska v bojnem redu. Zjutraj privlekla
419 V   |          zavila ves krščanski tabor v svoj sivi plašč. Ko se je
420 V   |      lukavost in se je skrbno čuval v vtrjenem taboru napasti
421 V   |             toraj toliko časa miren v lastnem taboru, da so se
422 V   |            Turki iz utrjenih gričev v dolino spuščati, kjer jih
423 V   |    krščanska in turška vojska jedna v drugo. Nobene meje ni bilo
424 V   |           Tukaj plapolale so visoko v zraku zastave s križanim
425 V   |           čeljade in železni oklepi v jutranjem solncu, ondi vtrinjalo
426 V   |           ter ga pokoplje pod saboj v morski globočini, prav tako
427 V   |         Janez s svojim mečem brazdo v turške vrste, za njim pa
428 V   |            četa kakor klin zajedena v turško vojsko, da jo razkolje
429 V   |        razsajal s svojimi Teharjani v sredi Turkov. Nasproti mu
430 V   |      prebodel junaške prsi, ali vže v tistem trenutku razkroji
431 V   |           in odidi z mojim sužnikom v tabor. Ondi lahko mirno
432 V   |         kvišku, da zaplapola visoko v zraku, kakor bi hotel reči: "
433 V   |          zapustita ž njim bojišče. ~V dragoceno opravljen Arabcev
434 V   |             kje da je. Vidoč, da je v turškem taboru, si srdito
435 V   |          šotora stopil, da vidi kdo v dolini zmaguje, kdo omaguje.
436 V   |         govoriti, stopi hitro nazaj v šotor, da mu zabrani obveze
437 V   |         Zdelo se mu je, da je videl v Vogljarjevem Mihu svojo
438 IV  |         kristijani in Turki tri dni v krvavi borbi nasproti. Turki
439 IV  |      neupogljivo stali, kakor skale v morji, v koje se zaganja
440 IV  |         stali, kakor skale v morji, v koje se zaganja od vseh
441 IV  |           napoči. Križarji so zopet v bojnih vrstah razvrščeni
442 IV  |      prijatelj prijatelja, ki so se v boji ločili, žal da premnogi
443 IV  |            kje da je, vidi, da leži v lepi sobi v prekrasni postelji.
444 IV  |           vidi, da leži v lepi sobi v prekrasni postelji. Dozdevalo
445 IV  |           sanjalo, kako da je padel v boju s Turki se svojega
446 IV  |             kakor da bi mu bila ona v moški preobleki obvezala
447 IV  |        zopet zdelo, kakor da bi bil v sanjah tudi tega nekje videl.
448 IV  |       Arabcev sluga, ki je prenesel v družbi z Mihom Janeza iz
449 IV  |             Mihom Janeza iz bojišča v šotor. ~"Hvala Allahu in
450 IV  |     Odjadral je z mojim gospodarjem v Algir." ~"In kje sem jaz?" ~"
451 IV  |        Algir." ~"In kje sem jaz?" ~"V Carjemgradu." ~"V Algiru,
452 IV  |           jaz?" ~"V Carjemgradu." ~"V Algiru, v Carjemgradu?"
453 IV  |           Carjemgradu." ~"V Algiru, v Carjemgradu?" ponavlja Janez
454 IV  |    mehanično, kakor bi mu ne hotelo v glavo, kje vse to leži. ~
455 IV  |            bojišča pred Belimgradom v svoji lastni nosilnici v
456 IV  |            v svoji lastni nosilnici v šotor prenesti in od ondot
457 IV  |         prenesti in od ondot semkaj v Carigrad spraviti. Ti seveda
458 IV  |            vzel je gospodar s saboj v Algir kljubu milim prošnjam
459 IV  |       otroki." ~"Ali bodo tudi mene v Algir poslali, kedar ozdravim?
460 IV  |      ozdravim? vpraša Janez hlastno v postelji dvignivši se. ~"
461 IV  |            zdravemu biti. Ti bi bil v svojem slabem položaji izvestno
462 IV  |        postrežnik. ~"Kedaj odrinemo v Algir?" poprime čez nekaj
463 IV  |        prišlo všito ime "Marjetica" v obveze njegovih ran in konečno,
464 IV  |           prej spoznal, kakor še le v turškem taboru. Ničesa pod
465 IV  |             iz Algira, ki ga ponese v njeno obližje. Od dne do
466 IV  |       vkrcavala ono iz Carjegagrada v Algir namenjeno in tretjega
467 IV  |            topilo, mislečemu, da bo v Algiru, v vroči Afriki zopet
468 IV  |          mislečemu, da bo v Algiru, v vroči Afriki zopet našel
469 IV  |   pričakovajoč. Ponosno je priplula v luko z napetimi jadri. Verige
470 IV  |          svojim otrokom za učitelja v borbi in viteških igrah.
471 IV  |           Janezovo veliko spretnost v tej stroki v bitvi pri Belemgradu. ~
472 IV  |       veliko spretnost v tej stroki v bitvi pri Belemgradu. ~Arabec
473 IV  |            napete prsi, oko mu žari v plemenitosti duha, čelo
474 IV  |           seže zopet Turek z besedo v nestrpni molk, "evo ti svoto,
475 IV  |          kam odrine. Vse upanje, da v Algiru Marjetico najde,
476 IV  |            oba skupaj srečna vrneta v milo domovino, kjer bodeta
477 IV  |         nikdar več mogoče vrniti se v zelene domače pokrajine.
478 IV  |            Oh kako rad bi bil ostal v Algiru, kjer bi bil brezpogojno
479 IV  |         služil Arabcu, le da bi bil v obližji ljubljenega dekleta,
480 IV  |             da bi ne pustila samega v sovražnikovih rokah. Oh
481 IV  |       omedlevica napadla. Mrzel pot v debelih kapljah stopil mu
482 IV  |          tako nemirno polje mu srce v valovitih prsih. Sužnji
483 IV  |            ni, tako je bil vtopljen v svojo gorečo molitev. Prišlec
484 IV  |            čaka. Daj, pogrezniva se v morje!" Janez to čuti, je
485 IV  |        trenutek iz bolestnega srca. V nepopisni tugi objela sta
486 IV  |           presrčno, kakor še nikdar v svojem življenji. ~Na krovu
487 IV  |           drug za drugim skozi okno v morje, drugači naji zopet
488 IV  |         krepke roke zgrabile so jih v poslednjem trenutku, takorekoč
489 IV  |             trenutku, takorekoč vže v naskoku v morje in so ju
490 IV  |             takorekoč vže v naskoku v morje in so ju potegnile
491 IV  |            svojemu očetu, s solzami v očeh zahvaljevajoč se mu
492 IV  |            je vse to zgodilo? Papež v Rimu je slišal, da je v
493 IV  |             v Rimu je slišal, da je v Algiru neki silno veliko
494 IV  |             silno veliko kristjanov v sužnosti, ki zastonj zdihujejo
495 IV  |       tepejo. Srce mu je vsplamtelo v ljubezni do bližnjega in
496 IV  |             za odkupljenje sužnikov v severni Afriki. Globoko
497 IV  |            tedaj krščanska ljubezen v žep in kmalo je bilo toliko
498 IV  |           da je papež poslal ladijo v Algir po odkupljene sužnje.
499 IV  |              Prigodilo se je, da je v to prav tistega moža pooblastil,
500 IV  |         pismom do grofa Urha. Turki v Algiru in drugih berberskih