Part

 1 I  |   ponosna sama náse in zlasti na svoj samski stan in se je vedno
 2 I  |       nagne zala deva rajskomili svoj obraz ter nasloni plavolaso
 3 II |     Martinaški samej, ki je šla, svoj kuharski posel na gori prijateljici
 4 II |         še le deklam, ki so ondi svoj posel imele! Toda kaj to;
 5 II | Vzgojujta in podučujta krščanski svoj naraščaj, da se mi ne bo
 6 II |     kozarec niti ne zmeni, vzame svoj klobuk, ga položi na sredo
 7 II |          Vsak je še vedno tiščal svoj prst na kraje Tonetovega
 8 II |      spodobi." ~Menih je med tem svoj prst umaknil v znamenje,
 9 II |     nekoliko pomirjen ter vtakne svoj nož zopet v nožnice. "Ko
10 II |    Janezu odveč. Odveže si hitro svoj zavratni robec ter zveže
11 II |          vlačite naše dekleta na svoj grad, kjer jih zapirate
12 III|          druzega, kakor na pismo svoj pečat udariti; in to storim
13 IV |          Fantje zgrabijo vsak za svoj klobuk in beže v vas, kakor
14 IV |     konca ne kraja. Grof potegne svoj meč iz nožnic in s plošnato
15 V  |      Trgovca vjame in odpelje na svoj nezmagljivi grad, kjer ga
16 V  |     zavila ves krščanski tabor v svoj sivi plašč. Ko se je okoli
17 V  |        vse polno. Strašno zaženo svoj bojni krik. "Allah, Allah!" –
18 IV | osloboditve iz Bežigrada, ste ta svoj dolg z najinim oslobojenjem