Part

 1 I  |      hoče," sklene Janez sam pri sebi in se zamisli. ~Med tem
 2 I  |       proti ognjišču pomeri. Sam sebi zdel se je nezmerno okoren
 3 II |        da je bila dostikrat sama sebi na poti, kaj pa še le deklam,
 4 II |     moglo, razume se pač samo ob sebi, da, dékle so celo na mast
 5 II |       zbijalo, umevno je samo ob sebi. Zdravica za zdravico se
 6 II |         nič orožju podobnega pri sebi. Tudi menih se zagovarja,
 7 II |           če res nima orožja pri sebi." ~"Bódi!" čuje se od vseh
 8 II |        od svojih treh zvezd dve. Sebi sorodne vas hočem pripoznati
 9 III| zavozlalo sinoči!" mrmra sam pri sebi Urh, "toda pogum, le pogum
10 III|          poravna obleko, sam pri sebi mrmrajoč: "Izvestno so že
11 III|          ima poslanec orožje pri sebi?" ~"Ima ga, svitli grof,
12 III|          Ne želim si je tolikanj sebi na ljubo, saj vendar že
13 IV |      strani, kakor bi iskal koga sebi jednacega. Ni ga bilo videti
14 IV |    mislil, razumljivo je samo po sebi, toda pozna ura jih je konečno
15 V  |      dobro znanega gospodarja na sebi v sedlu. Oči se mu svetijo
16 V  |      Mlinarjevega Janeza takoj k sebi v šotor na pojédino, ter
17 IV |        da ima še mnogo zlatá pri sebi. Vže prvi dan odkupil je
18 IV |          jednega kota v drugi in sebi in drugim napotje delala.