Part

 1 I  |        Janez vjame Marjetico za roko in oba stopita nekoliko
 2 III|        vaše srce pod rabeljnovo roko, tedaj vriskalo bode moje
 3 III|    zmožnosti, toda grof mahne z roko, in to je bilo znamenje,
 4 IV |        ju poprosi božjega darú, roko z velikim molkom proti njima
 5 IV |  vsklikne Tone in seže Janezu v roko. "Zdravo, Janez! Marjetica,
 6 IV |      pojedel, podpre si glavo z roko ter se potuhne, kakor da
 7 IV |         Janez še novo zastavo v roko in se tako opravljen k narodu
 8 IV | pozdravil, kedo mu prvi segel v roko. Celó stara Martinaška pririla
 9 IV |       pred njim in moli tresočo roko, po obrazu lijo ji pa solze
10 V  |    govoriti ni mogel. S trepečo roko dvigne starček vrč, da bi
11 V  |      semkaj k meni: Primi me za roko, da te ošlatam, ker te ne
12 V  |   postelji in prime starčeka za roko. "Tako, tako je prav moj
13 V  |    vidno pomirjen, "le podaj mi roko, dokler mi moja ni še popolnoma
14 V  |         moj sin, ki me sedaj za roko držiš, ne pojdeš poprej
15 V  |        Daj mi jo še jedenkrat v roko, da jo poljubim, kakor sem
16 V  |        teško in železom okovano roko razbija, da kar gromi po
17 V  | Poslanec ga ljubeznivo prime za roko in kviško dvigne, ter ga
18 V  |     videti, prime svojo hčer za roko rekoč: "Vtolaži se vendar