Part

 1 I |      in tam vže mnogo sivcev v glavo. Prav sedaj dojide ga lastna
 2 I |      stara soseda Martinaška v glavo ubíla, jeli da, saj jo poznam,
 3 I |    obraz ter nasloni plavolaso glavo Janezu na kipeče prsi. Izza
 4 I |    božjo, ktera nam razvedruje glavo in razveseljuje srce!" Janez
 5 II|   odkrije, položi jima roke na glavo in moli: "Vsliši me vsemogočni,
 6 II| vsklikne Janez noža visoko nad glavo vihteč, "ali to ni orožje,
 7 IV|     skupaj. Vsak je imel polno glavo mislij. Naposled Tone prvi
 8 IV|       ne bo odjenjal. Kar si v glavo vbije, je kakor bi bilo
 9 IV|        škaf in ji ga zadene na glavo, s kterim Marjetica urno
10 IV|        vidim? Še vedno povešaš glavo! Kakó pa si bil včeraj dobre
11 IV|       Ko je pojedel, podpre si glavo z roko ter se potuhne, kakor
12 IV|         Berač to čuvši, počasi glavo dvigne in se dela, kakor
13 V |        kar kolena šibile. Le z glavo je neverjetno zmajal in
14 V |    napol stojé napol visé. Čez glavo je imel vrečo zavezano,
15 V |      spokoril, bi stavil svojo glavo. Lesjak ostane lesjak, dokler
16 V |       ki je neprestano povešal glavo, ko se je okoli njega vse
17 IV|        kakor bi mu ne hotelo v glavo, kje vse to leži. ~Sluga