Part

 1 I  |   deteljico. ~"Dober večer, Bog daj, sosed Marko!" ju Martinaška
 2 I  |         kuhalnico v roci. – Bog daj, da bi bilo kaj prida ljudi.
 3 I  |       zaradi sosede Martinaške. Daj mi toraj jerbas semkaj,
 4 I  |        vrgla. Sicer mu jo pa le daj s šopkom vred; škodovalo
 5 II |   jedincu in njenemu zaročencu. Daj jima zdravja, da dočakata
 6 II |         se jima množe čudovito. Daj, da jima trs nikdar ne vsahne,
 7 II |        niso lepše imeli! Bog ji daj večni mir in pokoj – grof
 8 II |        bi te dolgo poslušal!" ~"Daj mi, mogočni grof, daj mi
 9 II |           Daj mi, mogočni grof, daj mi moje dete, mojo hčer
10 II |  pravici te prosim, te zarotim, daj mi vplenjeno hčer, edinico
11 III| namenjeno grofu Urhu Celjskemu, daj ga sem, da vidim, kaj hoče
12 IV |      moja rajnica mati, Bog jim daj dobro, so se teh mračnih
13 V  |    ostala – pod pazduho skrita. Daj mi jo še jedenkrat v roko,
14 V  |       mi všeč, krščanski junak. Daj mi svojo sekiro in odidi
15 IV |      hočeš na vsak način imeti, daj mi zanj deset tisoč cekinov,
16 IV |    kakor sužnost, ki naji čaka. Daj, pogrezniva se v morje!"