Part

  1 Pred|        povest v naši domači deželi, na Malem Štajarji in 32 let,
  2 Pred|       hoteli s tem priznati, da smo na rakovi poti. Iz tega vzroka,
  3 Pred|            ne bo zamerila. ~V Celji na Velikonoč 1892. ~Založnik. ~ ~
  4 I   |           paznim očesom, spoznal si na prvi hip, da je bilo največ
  5 I   |             z motiko čez levo ramo, na glavi pa jerbas poln bujne
  6 I   |         slovela za najlepšo devojko na daleč okoli. Rudeča in bela
  7 I   |          prej do dobrega prepričal, na vse strani skrbno ogledal
  8 I   |           bi jih bila vzela s saboj na polje, da bi bile nekoliko
  9 I   |               ker nimam časa paziti na nje! Glejte, koliko in kako
 10 I   |             ne bo treba odgovarjati na sitno očetovo izpraševanje –
 11 I   |        očetovo izpraševanje – gledé na štiriperesno deteljico. ~"
 12 I   |             jo gojite, kakor bi vam na srcu rastla. – Ravno prav,
 13 I   |          veste, da kuham vsako leto na jutrašnji dan pri Sv. Ani
 14 I   |      božjepótnike. Mnogo ni, kar si na ta način pridobim, vendar
 15 I   |             rdele, kakor makov cvet na bližnjem zelniku. Zgovorna
 16 I   |      sedminah, svatbah, gostijah in na kolinah kuhala, kakor jaz!
 17 I   |          rada poslušam, kedar stoje na leci! Res že dolgo let nismo
 18 I   |           lice rdeče, kakor purpava na polji. Še nikdar ji oče
 19 I   |        toraj jerbas, ter ga postavi na tla, svitek pa položi na
 20 I   |            na tla, svitek pa položi na vrh detelje. ~"Ljubi oče,
 21 I   |          prav nič mi ne hodi medica na misel." ~"Kaj pa toraj bode?"
 22 I   |           očka, da mi skrbno pazite na mojega črnorogca, kedar
 23 I   |           znala, šle so njene ustna na dolgo in široko, da je bilo
 24 I   |       vendar je tudi ta strah božji na svetu imel nekdaj svoje
 25 I   |             neznano, kar sta si dva na skrivnem na ušesa povedala:
 26 I   |          kar sta si dva na skrivnem na ušesa povedala: Pa kako
 27 I   |            ji pa ni bilo kdo ve kaj na škodo, kajti pričela je
 28 I   |            denar in da ga celo daje na posodo. Od rodovine ji je
 29 I   |         ponosna sama náse in zlasti na svoj samski stan in se je
 30 I   |           je sedaj tudi vže misliti na odhod, zato si popravi svojo
 31 I   |       kupila pod rokó; sedela ji je na zatilniku kakor zelnata
 32 I   |           nesnage ni bilo pogrešati na nji. ~"Lahko noč, Marko!
 33 I   |       besedo imeti. Pengar obrne se na levo, Martinaška in Marjetica
 34 I   |          Martinaška in Marjetica pa na desno. ~Komaj ste se bili
 35 I   |         ljubi! Sam mi je to povedal na lastna mi ušesa, Ko bi je
 36 I   |          bila polagoma vže speljala na pravo pot. Saj mi vse pové,
 37 I   |            mi vse pové, karkoli ima na srcu in kaj bi mi tudi ne,
 38 I   |           je pogledal in noga mu je na lopati obtičala. Sprvega
 39 I   |         Glej, govorila sem mu dalje na srce: Oče in mati sta ti
 40 I   |              Gospodinje ti je treba na domu kakor vratam podbojev.
 41 I   |             ti vse povem! – Oba sva na to umolknila. Jaz, ker sem
 42 I   |            vprašati, ktera da mi je na mislih. Vidoč da le nič
 43 I   |             repo. Morala sem mu vse na drobno razložiti, kako in
 44 I   |           pojdite po njo," je dejal na to, "za ognjišče vam ni
 45 I   |           čez kolena visoki škorni, na glavi pa nizek klobuček –
 46 I   |            klobuček – kastór – bolj na levo stran, izpod kterega
 47 I   |          neka plemenita predrznost. Na lahko zakrivljenem nosu
 48 I   |        srebrom okovane. ~Kakor orel na pečni pogledaval je danes
 49 I   |         opeko, "skušal sem to in že na tem svetu vice prestal,
 50 I   |             tako nemilo obravnavajo na jako surov način v fantovskem
 51 I   |           zatisnili, Turki pa očeta na brežskem polji ubili, mi
 52 I   |          jako slovesno veliki zvon, na ostala manjša dva prično
 53 I   |            v cerkev, le ti si ostal na mestu, kakor bi bil primrznil
 54 I   |             in oba stopita nekoliko na stran za lipovje. "Marjetica",
 55 I   |      prištevati najsrečnejim ljudem na zemlji božji! Čuješ Marjetica,
 56 I   |         svetem trenutku, ko gledajo na naji semkaj doli angeljci
 57 I   |      nasloni plavolaso glavo Janezu na kipeče prsi. Izza hrvaške
 58 I   |          nekdo navdušen za lipovjem na drugi strani, "pri moji
 59 I   |         večno nove ljubezni. ~"Raca na vodi; to bode ljubezen,
 60 I   |       nosili, dokler bode stal svet na ljubezen oprt" pravi Tone. "
 61 I   |            h krati vse vtihne in se na levo in desno razdeli. Pengarjev
 62 I   |      desnico, česar se stari Pengar na veliko radost Janezovo niti
 63 I   |           korenine in ponosen bodem na te kot svojega zeta, Janez,
 64 I   |         okolici. "Ti, ti," obrne se na to stari Pengar k svoji
 65 I   |        Marjetici, da bi bilo mogoče na večer pred sv. Ano drug
 66 I   |             Ano drug drugega videti na gori. Niti črkice pa starka
 67 I   | Marjetičnega očeta hiteti, da ju ta na lastne oči v sladkem prvem
 68 I   |         Pengar vso fantovsko družbo na večerjo povabil. ~ ~
 69 II  |            šla, svoj kuharski posel na gori prijateljici izročivši;
 70 II  |            bila dostikrat sama sebi na poti, kaj pa še le deklam,
 71 II  |          hišo. Da je vse iz kuhinje na prag hitelo, kar se je gibati
 72 II  |             sebi, da, dékle so celo na mast na ognji pozabile,
 73 II  |           da, dékle so celo na mast na ognji pozabile, ki bi se
 74 II  |           odkrije, položi jima roke na glavo in moli: "Vsliši me
 75 II  |              delavna in poštena ter na molitev na pozabita. "Moli
 76 II  |           in poštena ter na molitev na pozabita. "Moli in delaj,
 77 II  |        skoraj šibila obilice jedil, na njo nanošenih. Gostje so
 78 II  |           za zdravico se je vrstila na zdravje in dolgo življenje
 79 II  |           dolgo življenje Pengarja, na korist in srečo gostoljubne
 80 II  |        gostoljubne Pengarjeve hiše, na blagoslov božji novozaročencema,
 81 II  |    blagoslov božji novozaročencema, na blag spomin pokojnih Mlinarjev.
 82 II  |          fantje so si napivali celo na zdravje novega jutri izvoljenega
 83 II  |        vzame svoj klobuk, ga položi na sredo mize, rekoč: "Prijatelji
 84 II  |         roke tu-semkaj poleg mojega na kraje!" Vse ostrmi, nihče
 85 II  |        molčé kazalec desnice položi na odkazano mesto – tudi menih
 86 II  |           kaj da bo! Tone nadaljuje na pól proti menihu obrnjen: "
 87 II  |            odloži, ktero morda kedo na skrivnem s saboj nosi. Tako
 88 II  |           še vedno tiščal svoj prst na kraje Tonetovega klobuka,
 89 II  |            bi ga zadela in gorel bi na dnu pekla!" ~Menih je stojé
 90 II  |           vsesti, odpre se mu zopet na poseben slučaj halja in
 91 II  |       Janeza, vsak hoče noža in grb na njih videti. Grb obstoječ
 92 II  |            treh zvezd vrezan je bil na vsacega rogu. ~"To je grb
 93 II  |            je jel, kakor trepetlika na vetru ali šiba na vodi in
 94 II  |        trepetlika na vetru ali šiba na vodi in bled je bil, kakor
 95 II  |             kakor bi ga bili vlekli na vešali. Vse je obljubil
 96 II  |             gospodar, čegar grb ste na noževem robu videli." ~"
 97 II  |            Le brž, le brž z resnico na dan, sicer si bode ogledal
 98 II  |           nočeš, mora1 se je k peči na klop vsesti, blizo ktere
 99 II  |             vbogi oče. "Vsa okolica na dolgo in široko pozna bogokletno
100 II  |       hudiča, in da grozne hudobije na svojem gradu doprinaša,
101 II  |             deklica da vam je bila. Na samem cesarskem dvoru niso
102 II  |       dvakrat velevati in gré takoj na lov na njo ter z vso svojo
103 II  |        velevati in gré takoj na lov na njo ter z vso svojo druhalijo
104 II  |           kasneje ležala je Franica na celjskem gornjem gradu grofa
105 II  |         dolgo nisem bil tako srečen na lovu, kakor danes v Košnici."
106 II  |             obelila, dal je Zagorec na konja naložiti. Poleg tega
107 II  |      gornjoceljski grad, kjer grofa na dvorišči najde v sredi oboroženih
108 II  |          Zagorec zdrsne pred grofom na kolena in zastoče noge mu
109 II  |          Podpiram jo, sklicevaje se na to, da sem se bojeval v
110 II  |          razni znaki zaceljenih ran na mojem obrazu in po mojem
111 II  |            obrne in zarenči: "Povej na kratko, kar želiš, kmetavs,
112 II  |         sove pesem prokletstva tebi na spomin! Oni stolp, v kterem
113 II  |           last tebi in tvojemu rodu na sramoto, če je le še kaj
114 II  |              kmetič pa hiti v Celje na pokopališče k Svetemu Duhu.
115 II  |         zapeljati. Zagorec poklekne na grob, kjer ga moči popolnoma
116 II  |       lastni krvi opral si bodeš tu na mestu svojo grešno dušo
117 II  |          beričema v meniški obleki. Na dogovorjeno znamenje od
118 II  |          biti. Kaj, ko bi ga šli mi na voglajnični most čakat.
119 II  |         sploh. Luna stala je visoko na jasnem nebu, od koder je
120 II  |        sredi med saboj od Pengarja, na pot napravijo in odrinejo.
121 II  |            potisnil klobuk nekoliko na stran, kakor da bi šli komu
122 II  |           kmalo oglasi se jim nekdo na Trnoveljski strani. Šimekov
123 II  |            Korenjak je brez primere na Teharjih in v Trnovljah."
124 II  |      potuhnejo in res stopijo kmalo na to trije možje v dolgih
125 II  |            v dolgih haljah iz gozda na mesečino. "So vže tu, sedaj
126 II  |   nespameten, Janez," šepetal mu je na uho, "kaj misliš da te bodo
127 II  |             še pravočasno opozoriti na nevarnost, ki ga tu pričakuje.
128 II  |        veter, je bila pa kaka mačka na mišjem lovu. Vama se pač
129 II  |         rokah to, kar bi bilo sedlo na biku! Kar sem sklenil, hočem
130 II  |          pojde z lepo, mora z grdo. Na polu pota ostajati, mi ni
131 II  |             Še nocoj se hočem ž njo na svojem gradu kratkočasiti!" ~
132 II  |          Je-li to čas, ko so menihi na poti?" seže mu porogljivo
133 II  |            in Marko privleče vohuna na mesečino. "Izdajalec!" sikne
134 II  |            ga prehiti in izdrti meč na kosce zlomi, ter v mlinski
135 II  |           ki iz hudobnega namena tu na memogredoče prežite. Zarad
136 II  |            kedor se predrzne le las na meni skriviti! Pokazati
137 II  |            ne vaš knežji stan. Toda na tak način si pošteni kmetski
138 II  |             zveže ž njim grofu roke na hrbtu in to tako trdno,
139 II  |             je jel, kako bi se dalo na najlepši način fantom odkupiti
140 II  |             to vlačite naše dekleta na svoj grad, kjer jih zapirate
141 II  |          prilizuje se jim grof, "in na podlagi tega vas hočem vplemenititi! –
142 II  |       kolikor je spada pod Teharje, na vekov veke. V grb dam vam
143 II  |       spoštovati jaz in ves moj rod na vekov veke. Tu je moja viteška
144 II  |         bivši oproda le prepogostem na lastne oči o tem prepričal.
145 II  |       kmetiči ali beriči!" ~"Jutri, na svete Ane dan," nadaljuje
146 II  |             ktere hočemo prav kmalu na ogrski in hrvaški meji pričeti.
147 II  |            omadežuje moje poštenje, na čemur mi je vse ležeče.
148 II  |       varuha, da nam ne pridete več na tak način v pest kakor nocoj.
149 III |             solnce že precej visoko na temno-modrem nebu, od koder
150 III |          gradu, v kterem se je vsaj na videz še vse v sladkem spanju
151 III |             semkaj od bele cerkvice na holmu stoječe. Nad gradom
152 III |           prav je solnce vže visoko na nebu stalo. Pri mizi je
153 III |       trenutku, kakor človek, ki je na smrt obsojen. Bled, razmršen,
154 III |              da je kar zašklepetala na nji stoječa posoda, na kar
155 III | zašklepetala na nji stoječa posoda, na kar je ves divji kvišku
156 III |          zopet v pravi tir spraviti na način, ki bo meni najbolje
157 III |       raznese med ljudstvo ali celo na cesarski dvor. Poslednje
158 III |         streha bi mi ne ostala cela na gradu, kajti poznam vas
159 III |             ne velja druzega, kakor na pismo svoj pečat udariti;
160 III |             zadobljenega zadoščenja na nocojšnjo sramoto in oskrunjeno
161 III |          pred vsem novega načelnika na svojo stran spraviti, kar
162 III |           njim pridete pa vi štirje na vrsto, ki ste nocoj preža!
163 III |         vrsto, ki ste nocoj preža!i na me. Da bi vas dal podaviti,
164 III |          zemljo skriješ, zanašam se na svoje ogleduhe, kterim se
165 III |           iz tega gradu tjekaj doli na starodavno Celje, kjer je
166 III |            sobo stopivši se grofica na ves glas zasmeja in dolgo
167 III |          raz telo, ter se vrže leno na umetno rezljani in bogato
168 III |          kar ga zdrami čuvarjev rog na stolpu. Trikrat je zatrobil,
169 III |            Hvaljen bodi Jezus Krist na vekov veke!" pozdravi došli
170 III |             in poštenje vsem vernim na zemlji, ki so čistega srca
171 III |          svojega sporočila in čakaj na odgovor." ~Na tak nepričakovan
172 III |    sporočila in čakaj na odgovor." ~Na tak nepričakovan surov protipozdrav
173 III |            moral bi te dati obesiti na oni-le stolp, da se prepričaš,
174 III |            in konja, ki sta se meni na vaše povelje odvzela in
175 III |             se je, kakor trepetlika na vetru, in kleti je jel,
176 III |            zaradi sinočnega dogodka na odgovor poklical. Ta pa
177 III |          Očital mu je, koliko da ga na leto stane, da je najbolje
178 III |        ktera te je sinoči popolnoma na cedilu pustila. Bodi prepričan,
179 III |           želim si je tolikanj sebi na ljubo, saj vendar že osivujem,
180 III |         življenje v gradu pristudi. Na lovu in pri igrah človek
181 III |      neizmerni dobiček za nas gledé na razširjenje in vtrditev
182 III |           in vtrditev našega vpliva na Ogrskem v državnem oziru.
183 III |             cesarjem sem gledal vže na dno srca, ter zvedel za
184 III |             skrbi, okorne Teharčane na limanice vjeti." Hotel je
185 IV  |             ki so sinoči grofa Urha na ponočnem dekliškem lovu
186 IV  |           poprej dan zvonilo, kakor na Teharjih." ~Fantje so bili
187 IV  |   jutranjici nabijejo topiče in jih na vseh štirih straneh ob cerkvi
188 IV  |             tem jezike zaveže gledé na sinočnji dogodek, ne bo
189 IV  |             sosédova dekla. Če tudi na babje besede sploh niti
190 IV  |      zaupala mi je dekla, ko sva se na našem travniku slučajno
191 IV  |           delal in vse slišal. Celó na perišču, dejala je, da je
192 IV  |           že v duhu z bojno čeljado na glavi, s svitlim oklepom
193 IV  |            oklepom in ojstrim mečem na čelu naše čete. Sanjalo
194 IV  |          Tako razgovarjajoč prideta na križempot, kjer se prijateljski
195 IV  |           se je ogledal po vremenu, na kar je šel družino budit
196 IV  |             budit in tu je bil prvi na vrsti hlapec, kterega je
197 IV  |             dolgo spi, da mu solnce na posteljo prisveti, na kar
198 IV  |        solnce na posteljo prisveti, na kar se le-ta res kmalo ves
199 IV  |             kuštrast in rudečih oči na svitlo prikaže. Polagoma
200 IV  |        spustí vedrice v vodo, da je na vse kraje plusknila in hoče
201 IV  |             izviti. Družina prihiti na krik od vseh strani skupaj
202 IV  |            Kako pa, da si danes vže na vse zgodaj tu? Komaj da
203 IV  |     odzvonilo dan in danica tudi še na nebu sveti. Izvestno se
204 IV  |         ljubo, srček moj, da se vže na vse zgodaj zopet vidiva?" ~"
205 IV  |              ukazuje v tem trenutku na pragu stoječi gospodar oče
206 IV  |         nalije škaf in ji ga zadene na glavo, s kterim Marjetica
207 IV  |            in se nemudoma, z mlekom na pot podala. Kmalo ga je
208 IV  |          podala. Kmalo ga je došla. Na glavi je imela bel škaf
209 IV  |          vse polno posode z mlekom. Na srebrnem pasu visel ji je
210 IV  |      kratkim od Toneta zvedel gledé na bližajočo se volitev, kjer
211 IV  |           načelnika, ter jo opozori na velike nevarnosti, kiso
212 IV  |      razcapano obleko. Opiral se je na grčavo gorjačo. Kakih šest
213 IV  |            njima se jima vže umakne na stran, kjer ju ob potu pričakuje.
214 IV  |            drobiža v klobuk rekoč: "Na, pa móli za duše v vicah
215 IV  |          Pač pa je zatrdno sklenil, na berača skrbno paziti, ko
216 IV  |           naša prijatelja vže zopet na Teharjih, kamor je med tem
217 IV  |           med tem čedalje več ljudi na božjo pot prihajalo. Kjer
218 IV  |           beračev ne manjka in tudi na Teharjih jih je bilo v ozbilji.
219 IV  |            so pri tem svoje prošnje na jako očividen način: Tu
220 IV  |         lipo v senci ležal je nekdo na vozičku vže skoraj na pol
221 IV  |         nekdo na vozičku vže skoraj na pol mrtev, ki je pa vendar
222 IV  |         varuha doma, kteremu naroči na pohištvo in živino skrbno
223 IV  |     nekoliko časa k počitku. Bil je na vso moč utrujen. Dolgo mu
224 IV  |        razno blago, poželjivim očem na ogled razpostavljeno. Mladina,
225 IV  |    neprestano vrtila, kakor bi bila na škripcih. Sedaj je segla
226 IV  |             ta, ki si mi ga zjutraj na poti razodel, bi moral pač
227 IV  |          jela se je vrstiti. Berač, na kraju mize sedeč povživa
228 IV  |           vsem tem je pa jako pazil na vsak dihljej, ki se je temu
229 IV  |           Tone, kakor zanalašč bolj na glas reče: "Kaj ne Janez,
230 IV  |            ga k pujskom zapre. ~Rog na vasi se čuje vedno glasneje,
231 IV  |            in Marjetica k Pengarju. Na vzvišenem mestu na vasi
232 IV  |        Pengarju. Na vzvišenem mestu na vasi stal je grofov bogato
233 IV  |        kraljevemu prestolu podoben. Na njem je bil napravljen grofov
234 IV  |             v sivojeklenih oklepih. Na desni strani šotora so bili
235 IV  |              viteze in ptuje goste, na levi pa za teharskega župana
236 IV  |            šotor in trikrat zatrobi na bogato z zlatom in srebrom
237 IV  |            nje vzame, jo prebere in na stran položi. Na vseh tablicah
238 IV  |         prebere in na stran položi. Na vseh tablicah stalo je jedno
239 IV  |         položil je grof vse tablice na jeden kupec. Vse je bilo
240 IV  |        pokazal. V trenutku rije se, na čelu jim Šimekov Tone, kopica
241 IV  |              Janez se ponosno ozira na vse strani, kakor bi iskal
242 IV  |         celó podobnega mu ne. Pogum na visokem čelu, hrabrost na
243 IV  |           na visokem čelu, hrabrost na lepo zakrivljenem nosu,
244 IV  |           mu svitli dleskasti oklep na prsa in pripašejo mu velik
245 IV  |       pokrijejo s svitlo čeljado in na levo ramo obesijo mu širok
246 IV  |            grof Urh, da nas popelje na bojno polje slave v borbo
247 IV  |            do druge. ~S tem je bila na videz slovesnost pri kraji
248 IV  |        nekateri so jeli vže misliti na odhod, kar glasonoša zopet
249 IV  |          raznih nadlogah vedno radi na pomoč prihiteli, ker so
250 IV  |           sem toraj napisati pismo, na podlagi kterega vas zaradi
251 IV  |    vplemenitim – vas in ves vaš rod na vekov veke. To pismo izročam
252 IV  |              Janeza dvignejo fantje na širokem ščitu kvišku ter
253 IV  |         jemala sem te vedno s saboj na pašo, na perišče, v cerkev
254 IV  |           te vedno s saboj na pašo, na perišče, v cerkev in v vás,
255 IV  |        danes tudi prav dobro pazila na sovo, kam da se je obrnila,
256 IV  |           je velikansko gostovanje, na ktero so bili povabljeni
257 IV  |       mladeneč všeč ji je bil takoj na prvi pogled takó, da ga
258 IV  |           Ravno prav," posmehlja se na to grofica zvito, "kot načelnik
259 IV  |          korenjaki vjeli so se nama na limanice, pa bi se tak prostak
260 IV  |             niso upali med ljudstvo na vas pustiti. Sijajna rudečica
261 IV  |       zadržavala ga je šega, čakati na šentjanževico, ktera je
262 IV  |        ktera je konečno vendar tudi na vrsto prišla, nakar se kmalo
263 IV  |             nato cela družba dvigne na pot proti Celji. Divji krik
264 IV  |             v šotoru govorilo gledé na teharske zadeve. Martinaška
265 IV  |           kaj so jedli, kedo jim je na mizo nosil, v kterem redu
266 IV  |          takih okoliščinah ni nihče na spanec mislil, razumljivo
267 IV  |             vendarle zopet ločila. ~Na ogleduha v svinjaku zaprtega
268 IV  |           venkaj in zbeží. Hitel je na volišče, kamor je ravno
269 V   |            teh besedah Janez ključe na tleh ležeče brcne, da rožljaje
270 V   |             ječo. V gnjusobnem kotu na slami vže napol gnjili vgleda
271 V   |            brez vspeha. Človek ondi na slami pač še daje znamenja
272 V   |       kazalo, kakor vjetnika venkaj na svitlo spraviti. Oj strašan
273 V   |           Nič druzega niso spravili na dan, kakor zgolj kost in
274 V   |             ni prišla kapljica vina na jezik in zarad tega smatram
275 V   |            kterega se je hotel grof na tak način znebiti, da bi
276 V   |          človeka z razpetima rokama na zid prikovanega, napol stojé
277 V   |       rešita spon in peljeta venkaj na svitlo. Ondi ga Janez vpraša: "
278 V   |            svet vže zdavnaj pozabil na mé – živega pokopanega!" ~
279 V   |          zapustiti, kakor le spomin na grozno trpljenje in britke
280 V   |        svetinjica edini mi spominek na vas. Blago mi je pobral
281 V   |             vzame, pogleda, prebere na njej napis in vsklikne:
282 V   |         solze srčne milobe. Vrže se na starčeka in ga začne strastno
283 V   |         obilim in dragocenim blagom na Dunaj. Srečno mu je priplavala
284 V   |             Trst, kjer je dal blago na konje naložiti. Več nego
285 V   |          noge. Vže preden je prišel na celjskega grofa svet, poslal
286 V   |             S temi napade tovornike na roparski način, ter jih
287 V   |            Trgovca vjame in odpelje na svoj nezmagljivi grad, kjer
288 V   |             čez nekaj let živa duša na gradu ni več vedela, kedo
289 V   |         popolnoma ubožala in prišla na beraško palico. Ko sin dorase,
290 V   |        čutim tvoje ogrevajoče žarke na velem licu. Štirideset dolgih
291 V   |            zahvalim, da si rešil me na poslednjo uro grozne ječe,
292 V   |             Ko starček božjo podobo na križu otiplje, želi jo pritisniti
293 V   |         otiplje, želi jo pritisniti na blede ustnice svoje. Še
294 V   |           ubiti, kakor steklega psa na ulicah, komur tak človek
295 V   |           odvezati, je njegova duša na večno pogubljena!" ~"Jelite,
296 V   |            zasliši močno robencanje na dvoriščnih vratih, ki so
297 V   |          niste opazili ter me niste na pragu pričakali. Sedaj pa
298 V   |          odprite, sicer vas dam vse na kole nasaditi!" ~Tone je
299 V   |          vsi skupaj hité za Janezom na dvorišče. Grof je divje
300 V   |             beriška druhal vsuje se na dvorišče. ~"Grof Urh!" zakliče
301 V   |         Janez tako glasno, da ga je na daleč okoli vsak lahko slišal, "
302 V   |            Kakor skala, ki se utrga na visoki gori in v dolino
303 V   |             saboj podira, kar ji je na poti, tako so se vrgli fantje
304 V   |             tako so se vrgli fantje na beriško druhal grofa Urha.
305 V   |          marsikoga spotoma pošljejo na oni svet. Tudi ogleduh je
306 V   |            in zgrabil. Vohún zdrsne na kolena in prosi milosti,
307 V   |             rogu v črno srce, da je na mestu mrtev obležal. Ko
308 V   |            dvoboju. Hitro mu hočejo na pomoč priskočiti. toda Janez
309 V   |           zavarovan. Janezu ni bilo na tem, da bi bil grofa ubil,
310 V   |           te besede grofa prevzele. Na kolena zdrsne pred poslanca –
311 V   |   priprošnje pri papeži, opiraje se na nemali vpliv, ki ga ima
312 V   |             vrat spremi. Grof odide na videz popolnoma skesán. ~
313 V   |             ne zanašam se vendar ne na njegove besede in se tudi
314 V   |             zamišljeno Janez. ~"Hm, na Ogrskem se zbira ravnokar
315 V   |           deželâ, da udarijo jeseni na turški Beligrad. Ondi ti
316 V   |           boju za vero in domovino. Na vse grlo zauka in pravi: "
317 V   |            zauka in pravi: "Da, da, na boj zoper Turka pojdemo,
318 V   |       krvoloka, ki mi je ubil očeta na brežkem polji!" – toda,
319 V   |     obotavlja dolgo, zaupno se ozre na duhovnika, ter mu razodene
320 V   |           pričakovali so vrle fante na vasi pod lipo in sicer dekleta
321 V   |            pravi: ~"Teharjani! Prav na tem mestu prisegel sem včeraj
322 V   |             me, fantje moji, včeraj na ščitu kvišku kot svojega
323 V   |    grofovemu srdu. Še danes odrinem na Ogrsko. Predrzno bi bilo
324 V   |         vojsko, s ktero bode vdaril na turški Beligrad vže to jesen.
325 V   |       domovino, v ljubljene Teharje na dragi dom svojih očakov.
326 V   |            previdnosti določil smrt na bojnem polji, in jaz morda
327 V   |            te nečemo samega puščati na boj. Po tvojem odhodu maščeval
328 V   |              Marjetica sloni Janezu na prsih in milo joka. Janez
329 V   |        kmalo zopet vsi oboroženi in na čilih konjičih sedeč pod
330 V   |            rožmarinov vršič, spomin na ljubljenega dekleta. Vse
331 V   |    ljubljenega dekleta. Vse je bilo na odhod pripravljeno. ~"Ločiti
332 V   |        Marjetica. "Jaz grem s taboj na boj, kjer hočem na te paziti,
333 V   |            taboj na boj, kjer hočem na te paziti, kjer te hočem
334 V   |        krvavi boj. Rožica ni, da bi na ledenej planjavi cvetela.
335 V   |          Ali jih hočeš same pustiti na stare leta. Pokopala bi
336 V   |             bo nič. Veruj mi, da me na vojski ne bo konec, če je
337 V   |     Mladeneč je še in mladeneč mora na ptujem stopiti v moško dobo,
338 V   |             rajnikim grofom Ermanom na Ogrsko v turške boje, pa
339 V   |           Janez Marjetico še jednoč na kipeče srce stisne, objame
340 V   |              sedi vže Janez v sedlu na svojem konji. Mlado žrebe
341 V   |            dobro znanega gospodarja na sebi v sedlu. Oči se mu
342 V   |             ga poslanec še popraša, na čim bi ga v bodoče lahko
343 V   |        molitev opravim, zaukam Bogu na čast, da mi je dal zdravo
344 V   |             pomoči in gotove zmage. Na ukanji me bodete toraj lahko
345 V   |    zabliskajo in veter odnese fante na brzih konjih, da se je kar
346 V   |            se je pa vedno še slišal na Teharje, kedar je veter
347 V   |          Šimekov Tone, "pa hočeš že na boj. Le vrni se in doma
348 V   |              ko ste vi odšli, hitel na Pengarjev pašnik, na to
349 V   |          hitel na Pengarjev pašnik, na to le kobilico skočil in
350 V   |           kobilico jahaj zopet lepo na Pengarjev pašnik, očeta
351 V   |           bo trša od nje!" ~Miha je na tak način vse fante v smeh
352 V   |            kakšnega Turka, ki te bo na kislem zelji snedel." ~Takoj
353 V   |        kislem zelji snedel." ~Takoj na to zabliskajo se konjem
354 V   |           ogrski meji. Tretje jutro na vse zgodaj odpre se jim
355 V   |         zgodaj odpre se jim razgled na ogrski Stolni Beligrad.
356 V   |            hrabrostjo pri Nikopolji na Bolgarskem rešili vso ogrsko
357 V   |         Janeza takoj k sebi v šotor na pojédino, ter se je jako
358 V   |             vadili so se pridno dan na dan v orožji. Janezu ni
359 V   |       sulico iz sedla in ga posadil na pesek. Imel je čvrstega
360 V   |              Zelenko ni bil nikomur na prodaj. Ob takih prilikah
361 V   |           pošiljal jih je vsaki dan na ogled, danes semkaj, jutri
362 V   |           postavi. Teharjane uvrsti na lastno prošnjo na sredo,
363 V   |            uvrsti na lastno prošnjo na sredo, na najnevarnejše
364 V   |            lastno prošnjo na sredo, na najnevarnejše a tudi najčastnejše
365 V   |            križarska vojska razdeli na posamične čete za naskok,
366 V   |           nad sovražnika, naravnost na sredo so namerili. Grozen
367 V   |        mesarsko klanje, vnelo se je na vseh mestih, kajti globoko
368 V   |  Najsprednji je bil Mlinarjev Janez na velikem svojem Zelenku s
369 V   |       Zelenku s teharskim praporom, na kterem ste bili dve zvezdi
370 V   |             ogibljejo. Kakor črtalo na ledini, tako je rezal Janez
371 V   |           drug za drugim vedno bolj na široko. Kmalo je bila mala
372 V   |       turško vojsko, da jo razkolje na dvoje. Kakor mlinski kamen,
373 V   |       kterakoli le za ped umaknila. Na obeh straneh junaki brez
374 V   |           čez malo časa jel je teči na dnu doline potok krvi proti
375 V   |           tudi on ni bil iz železa. Na več krajih tekla mu je kri,
376 V   |             pade se svojega Zelenka na levo stran na tla. Najbližnji
377 V   |       svojega Zelenka na levo stran na tla. Najbližnji janičar
378 V   |           boril. Turki vidoč, da je na krščanski strani načelnik
379 V   |          prinese med tem nosilnice, na ktere naložita nezavednega
380 V   |           dospevši, položita Janeza na svilnate blazine. Miha mu
381 V   |            začne rane spirati in se na svojo veliko radost prepriča,
382 V   |             odide z nosilnico zopet na bojišče, Miha ostane pa
383 V   |          kar mu pride nekaj drugega na misel. Svojo srajco sleče,
384 V   |            srajco sleče, jo razreže na obveze in s tem obveže rane,
385 V   |             vreči proč, kar zagleda na nji z rudečimi nitkami všito
386 IV  |             mnogobrojne turške čete na bojišče, bilo je, kakor
387 IV  |             ločili, žal da premnogi na veke. Tudi teharski fantje
388 IV  |       resnica. Zopet upre svoje oči na obveze, o kterih se mu je
389 IV  |        sanje, goljufne sanje. Ko pa na jedni zopet ugleda ime Marjetica
390 IV  |            oknu slonel in malomarno na dolgočasno ravnino pred
391 IV  |         kakor hitro bodeš zdrav. Za na morje treba človeku popolnoma
392 IV  |     izvestno umrl, če bi bil prišel na morje. Da ne umrješ, pustil
393 IV  |     Marjetica. ~"Pristavil mi je še na vprašanje, kaj da besedica
394 IV  |            da moreš brez nevarnosti na morje." ~"Ali čutim se vže
395 IV  |    postrežbo, ko je ležal bolan, le na ta način mu je bilo razumljivo,
396 IV  |          nestrpno je pričakoval dan na dan ladije iz Algira, ki
397 IV  |        najdražje in najljubše bitje na svetu, svojo Marjetico.
398 IV  |            je s svojimi sužniki vže na bregu prihoda pričakovajoč.
399 IV  |     zarožljajo in maček se pogrezne na dno morja. Veselega srca
400 IV  |           Veselega srca stopi Janez na afrikanska tla in na vse
401 IV  |          Janez na afrikanska tla in na vse grlo – zauka. Saj ni
402 IV  |      pritrdi in mu razloži, kako in na kak način da si ga je prisvojil.
403 IV  |          odpraviti. Ker hoče Janeza na vsak način pridobiti, ponuja
404 IV  |            mu reče: "Če ga že hočeš na vsak način imeti, daj mi
405 IV  |            To vam je bilo več zlata na vago, kakor pa je bil suženj
406 IV  |          zadosti. Vse mu je bilo le na Janezu ležeče. ~"Bodeš vendar
407 IV  |          mora koj brez vsake pomude na drugo ladijo, ki še nocoj
408 IV  |           ve kam med divjake požene na somenj, kjer ga bodo zopet
409 IV  |             ki so Janeza spremljale na suženjsko ladijo. Oh kako
410 IV  |           pred njim! ~Ko ga priženo na Turkovo barko, se Janez
411 IV  |         Turkovo barko, se Janez vže na prvi pogled prepriča, da
412 IV  |             bil sam popolnoma potrt na duši. Splazi se pod krovom
413 IV  |        debelih kapljah stopil mu je na čelo in vsak čas, zdelo
414 IV  |           mu bo počilo. ~Ko se mrak na zemljo vleže, prične se
415 IV  |             zemljo vleže, prične se na ladiji živahno gibanje.
416 IV  |      prikaže se morski maček iz dna na površini. Potegnili so ga
417 IV  |        druzih ondi stoječih in jela na gladki morski planjavi brazdo
418 IV  |        vlastitelj ladije vse sužnje na krov. Janez se niti zmenil
419 IV  |      valovitih prsih. Sužnji so vže na krovu in Janez sam spodaj
420 IV  |            rešil groze, ki ga čaka. Na nasprotni strani se tudi
421 IV  |         nikdar v svojem življenji. ~Na krovu med tem nastane velik
422 IV  |        Janez z njegovim očetom vred na Bežigradu iz ječe rešil,
423 IV  |            dragoceno turško obleko, na ladiji dal je pa razviti
424 IV  |         obnašal, kakor pravi Turek. Na ta način je Turkom toliko
425 IV  |             je namreč v sladki nadi na afrikansko ozemlje stopivši,
426 IV  |          najde ljubljeno Marjetico, na vse grlo zaukal. Radoveden
427 IV  |         bili v največjem siromaštvu na ptuji zemlji vsužnjeni.
428 IV  |      preživeti, odkar sta oba odšla na bojno polje. "Oj kako me
429 IV  |       Tretji dan popotniki vgledajo na obzorji – seveda še daleč
430 IV  |             blagoslovili in konečno na obeh presrčno željo in prošnjo
431 IV  |           težavno pot, da sta kakor na perutah hitela proti slovenski
432 IV  |            deželi. Ob prvi stopinji na sveto slovensko zemljo oba
433 IV  |         poklekneta, jo poljubita in na ves glas proslavljata stvarnika
434 IV  |           je zopet srečno pripeljal na domača tla izmed tolikanj
435 IV  |        grofa Urha. I on podal se je na Ogrsko v turško vojsko,
436 IV  |           Turki so bili vže tepeni. Na bojišči se je pripetilo,
437 IV  |        prepirača z golimi meči drug na druzega. Grof Urh se je
438 IV  |           so priskočili Sibinjskemu na pomoč. Ne dolgo in Urh se
439 IV  |          Urh se je zgrudil poln ran na tla, kjer je izdihnil svojo
440 IV  |           roke, pulili so in trgali na gradu od vseh strani, da
441 IV  |           Marjetica priromata ravno na Velikonočno nedeljo v Teharje.
442 IV  |             Stari Pengar grel se je na klopi pred hišo na gorkem
443 IV  |            se je na klopi pred hišo na gorkem pomladanskem solncu,
444 IV  |            vsakdo jima vošiti srečo na srečnem in zdravem prihodu,
445 IV  |         domu prinesla, plapolala je na slemenu Pengarjeve hiše.
446 IV  |           blagoslov je bil očividen na njihovem posestvu. Vsled
447 IV  |             posestvu. Vsled tega in na podlagi umnega kmetovanja