Part

 1 I | zaupniši. Dobro je bilo, da naji ni nikdo motil. Le Lukaška
 2 I |     trenutku, ko gledajo na naji semkaj doli angeljci božji
 3 IV|    bodo k Bogu v nebesa, da naji ne zapusti, kajti kaj mi
 4 V |     že čakajo; veruj mi, da naji bo prav ta osoda zopet prijazno
 5 V | zopet prijazno združila, ki naji sedaj tako nemilo loči,
 6 V | kakor bi hotel reči: "Lejte naji, tukaj sva, rešite naji!"
 7 V |     naji, tukaj sva, rešite naji!" Arabčanov sluga prinese
 8 IV|   grozna, kakor sužnost, ki naji čaka. Daj, pogrezniva se
 9 IV|    sedaj le so zapazili, da naji ni zgoraj, ter pridejo po
10 IV|   ni zgoraj, ter pridejo po naji. Le brž, le brž drug za
11 IV| skozi okno v morje, drugači naji zopet zgrabijo." ~Še enkrat