Part

  1 Pred|            povpraševanja po nji in pa goreča želja, narod naš
  2 I   |          korakov za to gručo stopa pa Pengar sam postavnih korakov.
  3 I   |            čez levo ramo, na glavi pa jerbas poln bujne detelje,
  4 I   |         siva jelka v gozdu, obraza pa tako zalega, da je slovela
  5 I   |            milomodre, tako krotke, pa vendar tako bistre, da je
  6 I   |           jih našla, povila sem si pa šopek. Glejte ga, ali ni
  7 I   |            in težnje. Čegave misli pa so ti tolikanj pri srcu,
  8 I   |         kakošen bo odgovor, ker ga pa le ni, nadaljuje: "Molčíš?
  9 I   |           omolkne, Marjetica se je pa jako razveseli, da ji ne
 10 I   |            pozno iz polja? Zato se pa tudi tako odlikuje vaša
 11 I   |          ta način pridobim, vendar pa bolje nego nič! Ognjišče
 12 I   |        Martinaška nadaljuje: "Zato pa tudi ne trpim, da bi morda
 13 I   |      Mlinarico pestovala, sedaj je pa Janez vže sam pod vrh dospel" –
 14 I   |            da je res, Marjetica se pa zopet zgane, kakor bi jo
 15 I   |          kar s kratka vpraša: "Kaj pa bi bila rada pri nas? Če
 16 I   |            bila jako rada prosila, pa si ne upam prav." ~"No,
 17 I   |      lotiti. Ne, da bi se hvalila, pa kar je res, je res! Rada
 18 I   |           bi bilo kaj prida ljudi. Pa jih vže bode, saj bo jutri
 19 I   |           priljuden gospod oče so, pa –" ~"Dobro, dobro" – preseka
 20 I   |            toda po večernicah mora pa nemudoma domóv, kamor jo
 21 I   |          ga postavi na tla, svitek pa položi na vrh detelje. ~"
 22 I   |            medica na misel." ~"Kaj pa toraj bode?" pozveduje radovedni
 23 I   |           je ta mlin; tedaj sta si pa nos in brada bila najbližnja
 24 I   | bradovicami obraščena. Kedar jo je pa kedo razsrdil, da ga je
 25 I   |        skrivnem na ušesa povedala: Pa kako je vse zvedela – vedel
 26 I   |     oznanilo. Kljubu vsemu temu ji pa vendar ni mogel nihče do
 27 I   |            jo je ob službo, kar ji pa ni bilo kdo ve kaj na škodo,
 28 I   |       morala je Martinaška kuhati. Pa še drug, precej darovit
 29 I   |           je vse pomrlo. Prav zato pa je bila tembolje ponosna
 30 I   |       imela ljubčekov in snubačev, pa še kakošnih! ~No, bodisi
 31 I   |            Martinaška in Marjetica pa na desno. ~Komaj ste se
 32 I   |            proč vrgla. Sicer mu jo pa le daj s šopkom vred; škodovalo
 33 I   |            ne bo nikakor!" ~"Kedaj pa Vam je to rekel?" izprašuje
 34 I   |          takoj ruše rezati zanj in pa zdihuje vmes. Nemudoma sem
 35 I   |           moraš biti ali bolan ali pa zaljubljen, kaj ne da?" ~
 36 I   |          je sram, se razodeti. No, pa beseda je dala besedo in
 37 I   |       brata več ni in sorodniki te pa tudi pisano gledajo. Nimaš
 38 I   |            srci, in ktera kaj zna, pa tudi kaj prida imá, in veruj
 39 I   |           čakala, kaj bo zinil, on pa, ker si menda ni upal vprašati,
 40 I   |          postavil ga bodem jaz! In pa še nekaj, ne črhnite Marjetici
 41 I   |            Za cerkvijo nabijali so pa teharski fantje svoje nove
 42 I   |        bolj od daleč zbirali in tu pa tam tudi domačim posmehovali
 43 I   |            visoki škorni, na glavi pa nizek klobuček – kastór –
 44 I   |       pečni pogledaval je danes tu pa tam po ljudeh, ki so od
 45 I   |          potrdi nekdo izmed njih. "Pa še kako!" pristavi drugi. "
 46 I   |          mati oči zatisnili, Turki pa očeta na brežskem polji
 47 I   |           ostala manjša dva prično pa fantje večernice pritrkavati,
 48 I   |        nikjer videti. "Sedajle ali pa nikoli," mrmra sam s saboj
 49 I   |           ali je moj up prazen ali pa se smem prištevati najsrečnejim
 50 I   |        Izza hrvaške meje šinili so pa medli žarki blede lune ter
 51 I   |       kipečih srcih, češ, kaj bode pa sedaj? Toda pogumen in pošten,
 52 I   |          svoji hčeri, "sedaj se je pa tudi meni posvetilo, čemu
 53 I   |          med srečno družbo, vendar pa si ni mogla kaj, da bi ne
 54 I   |        videti na gori. Niti črkice pa starka ni omenila o tem,
 55 II  |          bila zdatno krajša, kakor pa narobe, kajti veseli in
 56 II  |            nego fantom zdela se je pa danes Martinaški samej,
 57 II  |   dostikrat sama sebi na poti, kaj pa še le deklam, ki so ondi
 58 II  |       Janez in Marjetica podajo se pa noter, kjer sta mlada zaljubljenca
 59 II  |       zemeljskem bivanji bodi jima pa milostljiv sodnik. Polje
 60 II  |           domačega prepira. – Vama pa, ki bodeta stopila skoraj
 61 II  |          pozabita. "Moli in delaj, pa pošteno živi," bodi vama
 62 II  |        čašo vina v dušku izpiti in pa žida v peklo vreči, bi bilo
 63 II  |         lonec – záse in dekle, pač pa za veljavo, da so se tudi
 64 II  |           zlival je váse, čemur se pa ni bilo čuditi, kajti kapljica
 65 II  |         kakor bi bila hruševka, ne pa dragoceno vino, kapljica
 66 II  |          nihče opazil ni. Le-ta je pa v omenjenem trenutku z bistrim
 67 II  |       ostroumne napitnice. Tone se pa za vinski kozarec niti ne
 68 II  | oboroženemu sedeti. Ako bi dotični pa tega ne hotel storiti, Naj
 69 II  |          in orožje odložil. Ker se pa le nihče ne oglasi, povdari
 70 II  |          Bogu posvečenega stanú in pa stanovska svetu znana revščina
 71 II  |         delali malikovalci, nikdar pa ne kristijani. ~Vsak je
 72 II  |      jednoč ojstro povdari: "Da se pa zares prepričamo, da smo
 73 II  |       Ženske so izvzete, vsak drug pa, kogar sreča zadene, mora
 74 II  |           ravnokar stavljenim, kar pa Tonetu nikakor ni odšlo. ~"
 75 II  |            izvleče noža. ~"Ha, kaj pa je to, dragi moj kozel?"
 76 II  |        slab denar. Ne bojimo se ju pa kljubu temu ne, prav tako
 77 II  |            njegovih postopačev. Ti pa, črna duša, sedaj povej,
 78 II  |     priprostim narodom, zato mu je pa srce tudi popolnoma upalo.
 79 II  |         sobe druga dtugej, posebno pa da bi zvedel, kje da spi –
 80 II  |            da pomeni, če on dá, tu pa tam zasledovati, kje spé
 81 II  |  razbojnica. Bogokletni grof se je pa s tem svojim lovom še hvalil
 82 II  |            preteklo zimo, spomladi pa obelila, dal je Zagorec
 83 II  |          Zagorčevi Franici, Pengar pa nadaljuje: "Toda vse besede
 84 II  |     besedah očetove kletve, kmetič pa hiti v Celje na pokopališče
 85 II  |            svojo nedolžnost, kakor pa da bi se hila dala grofu
 86 II  |          vsem usta zamašili, potem pa z njo zbežali v Bežigrad,
 87 II  |       zopet svojo pot." ~"Oho, kaj pa še," seže mu Tone v besedo, "
 88 II  |          kmalo pokazati. Vi fantje pa, in posebno ti Janez, ki
 89 II  |     jednega izmed beričev, ti Jaka pa drugega. Marka čuva naj
 90 II  |          ga Trnoveljci vže nabíli, pa kljubu temu nič ne mara.
 91 II  |      kozolcu pritisnile, menihu so pa ukazali pod kozolec skriti
 92 II  |        postajali nevoljni, posebno pa Janez, ki se kar ni mogel
 93 II  |           zvabivši jih, med tem mu pa grabežljivi jastreb odnese
 94 II  |            čez vodo, ktera je bila pa precej velika in deroča
 95 II  |        mesečino. "So vže tu, sedaj pa le tiho, fantje!" ~Vsak
 96 II  |            nam umaknili, potem jih pa išči ondi, če moreš. Le
 97 II  |          tisti trije oprezni, Tone pa zareži nad vohunom rekoč: "
 98 II  |           Če ni bil veter, je bila pa kaka mačka na mišjem lovu.
 99 II  |      zaklepetali. V desni zabliska pa se mu v bledi mesečini ojstro
100 II  |         svojih hlapcih, kterima se pa, niti za las ni bolje godilo,
101 II  |        zarad naših hudobij, nikdar pa se ne potikajo ob tem času
102 II  |            železne rokovice! Sedaj pa od vas zahtevam, da poveste,
103 II  |     gospodarja, račun tirjati. Pač pa vam vsem jaz ukažem, da
104 II  |      grofica grofa po gradu, on bo pa v našem svinjaku zaprt.
105 II  |        mirno svojo pot puščali, vi pa nam za to vlačite naše dekleta
106 II  |            vašemu viteškemu stanu, pa tudi naši hrabrosti in pogumnosti.
107 II  |           svojih kletéh, kterih se pa drži prav toliko krvi in
108 II  |         pašnikih in gozdih, največ pa še v naši žuljavi dlani,
109 II  |           poštenje. Le redko kedaj pa ostanejo mož-beseda. Žal,
110 II  |       črtala sulico, potem se bode pa že pokazalo, kedo bode zmagal:
111 II  |           meji pričeti. Do volitve pa mi obljubite, da hočete
112 II  |           vaša mož-beseda, še manj pa vaša viteška desnica. Sedaj
113 II  |        vaša viteška desnica. Sedaj pa vas oprostimo." – Janez
114 II  |          proti Celju, fantje so se pa pevaje domu vračali. ~ ~
115 III |      dolgih in ozkih oknih, ter tu pa tam zopet odskakavali od
116 III |          gori in doli hoditi. Zdaj pa zdaj postoji, in premišljuje. "
117 III |       preširnih fantov. Posebno si pa hočem zapomniti one štiri
118 III |       spremenili v moje sužnje! Da pa to dosežem, treba mi bo
119 III |          za njim – za njim pridete pa vi štirje na vrsto, ki ste
120 III |         prelahka kazen za vas, pač pa vas hočem dati žive prikovati
121 III |        kake korenine sem jaz, kake pa vi! O ni še potekla poslednja
122 III |         Savinje pod mojim gradom! ~Pa tudi tebe hočem dobiti v
123 III |           ti je sicer ugodna, meni pa povsem protivna, toda premagati
124 III |         dalje skozi okno gleda. Ko pa smehu le ni konca ne kraja,
125 III |          vže obleko napraviti, ali pa ste kam v šeme namenjeni,
126 III |            prikloni in odide. Grof pa nadaljuje: "Kakor da bi
127 III |    poslanec!" začudi se grof, "kaj pa ta hoče? Dosedaj dohajali
128 III |           in ondi obstoji, za njim pa pride poslanec. ~"Hvaljen
129 III |         ter ga odvedó, grof Urh se pa porogljivo krohota. "O Bog,
130 III |            pretežko zdelo. Konečno pa ga le radovednost premaga
131 III |            na odgovor poklical. Ta pa ga debelo pogleda, kakor
132 III |        posebno dobro nagradil, ali pa jako občutljivo kaznoval,
133 III |        sinočni tolovaji, drugič si pa izumi kak pameten način,
134 III |           Ladislavu, da bo imel tu pa tam kako kratkočasno uro
135 IV  |      dokler volitev ne mine. Sedaj pa lahko noč, oče! Ne zamerite,
136 IV  |          jim Pengar; Marjetica jim pa do vrat posveti. Fantje
137 IV  |          Ni mi za svojo osebo, pač pa za Marjetico in za vas druge,
138 IV  |           prva kvišku. Danes se je pa nekoliko zakasnila. Brzih
139 IV  |         vznemirjena vpraša: ~"Kako pa, da si danes vže na vse
140 IV  |       proti Celju, Marjetica se je pa med tem praznično oblekla
141 IV  |          bakrenimi obroči, v škafu pa vse polno posode z mlekom.
142 IV  |      predolgo samega pustiti, zato pa sem tudi bolj površno opravljena.
143 IV  |          vedno povešaš glavo! Kakó pa si bil včeraj dobre volje
144 IV  |       vedno tako goreče želel, pač pa se tresem pred grofom, ki
145 IV  |        Janez, tako bojazljivega te pa res nisem mislila," pravi
146 IV  |       drobiža v klobuk rekoč: "Na, pa móli za duše v vicah in
147 IV  |          misli si Janez, Marjetici pa ničesa ne omeni, da bi je
148 IV  |            bi je ne vznemiril. Pač pa je zatrdno sklenil, na berača
149 IV  |         skoraj na pol mrtev, ki je pa vendar še jako pohlepno
150 IV  |       tolažbe iskat. Vže dolgo ali pa še nikdar ni tako pobožno
151 IV  |      Dvakrat vže ga je nagovorila, pa še niti jednega odgovora
152 IV  |         svoje obsodbe čaka!" ~"Kaj pa vže zopet blodiš? Moj Bog,
153 IV  |         zopet blodiš? Moj Bog, kaj pa naj storim, da ti preženem
154 IV  |           Janez! Marjetica, ti nam pa bokal vina prinesi in pa
155 IV  |           pa bokal vina prinesi in pa kopuna nam nareži, saj brez
156 IV  |        ondi stoječe, Marjetica jim pa vrč za vrčem sladkega vina
157 IV  |            dremal, pri vsem tem je pa jako pazil na vsak dihljej,
158 IV  |           v tem trenutku zgrabi ga pa vže od zad krepka Janezova
159 IV  |            in ptuje goste, na levi pa za teharskega župana in
160 IV  |            mojo. Teharčani, zlasti pa vi mladenči moji, ki niste
161 IV  |  pozdravljalo in mu čestitalo. Kaj pa šele sorodniki njegovi!
162 IV  |            roko, po obrazu lijo ji pa solze radosti: "Saj veš
163 IV  |        Janez" pravi starka ihté – "pa mi ne smeš zameriti, če
164 IV  |        lovili. No – in sedaj so te pa povitežili. Nikdar bi si
165 IV  |          vrnili sovo ugledavši ali pa staro babo srečavši. Zató
166 IV  |            mi je tudi, kljubu temu pa sem vendar dobro videla,
167 IV  |            so se nama na limanice, pa bi se tak prostak ne?" spopolni
168 IV  |         redu itd., Šimekov Tone je pa svoje citre obiral, da je
169 V   |          ga pozdravljamo ob jednem pa mu sporočamo, da mu za beriče
170 V   |      vjetnike stražiti in beričiti pa nikdar ne!" ~"Tako je pravo
171 V   |         zleté, Šimekov pripogne se pa ponje in jih pobere rekoč: "
172 V   |       ključavnici zaškriplje, nato pa s pestjo vrata v ječo porine.
173 V   |        življenja od sebe, odgovora pa nobenega ne. Janeza je skoraj
174 V   |            svetinjico, spoznati je pa le nihče ni mogel. Starčeka
175 V   |        morda pri cesarju toži, ali pa, ker se mu je sploh kot
176 V   |          ključevo ljuknico je bilo pa vendarle videti, da je i
177 V   |        duhovna opravila nam manjka pa potrebnih priprav. ~Starček
178 V   |           let star biti. Sicer sem pa vže davno nehal leta šteti,
179 V   |   natovorjenih konj, ktere si bode pa sam izbral. Huda je bila
180 V   |            ga vtakne v ječo, blago pa si prisvoji. Grof je potem
181 V   |         drugi grof, za vjetnika se pa živ krst ni več brigal.
182 V   |   Trgovčeva rodovina v Benetkah je pa vsled tega popolnoma ubožala
183 V   |        najbolje vé in zna, konečno pa ga vpraša, kako je on prišel
184 V   |          na pragu pričakali. Sedaj pa le urno in brez ugovora
185 V   |         četi rekoč: "Fantje, sedaj pa le brž za orožje zgrabimo,
186 V   |           teharskih fantov, ostali pa strahopetno pete pobrusijo,
187 V   |            si krhala meče, konečno pa vendar le grofu prvemu roka
188 V   |        upognil svojega kolena, kaj pa še le pred drugimi ljudmi.
189 V   |      fantom, pravi: "Fantje, sedaj pa le brž dalje, čem preje
190 V   |          so vzeli s saboj, jetnike pa vse oslobodili. Preden odidejo
191 V   |           z zelenimi venci, možaki pa s čutarami. Pozdravljali
192 V   |      okolici. Nekaj previdnejih se pa te zmage ni nič kaj veselilo,
193 V   |            dospevši zatrobi, potem pa pravi: ~"Teharjani! Prav
194 V   |            drugega načelnika. Mene pa okoliščine silijo iz domovine,
195 V   |          bodo odrekli. – Ako mi je pa večni Bog v svoji nerazumljivi
196 V   |            pod dommačo lipo, tedaj pa naj bode moja domačija Pengarjevi
197 V   |           zvon Marije, v Bežigradu pa sikne plamen iz strehe in
198 V   |           na Ogrsko v turške boje, pa vendar še živim!" ~To je
199 V   |        posekal sovražni meč, kakor pa da bi te kot plašljivca
200 V   |         peket konjskih kopit se je pa vedno še slišal na Teharje,
201 V   |     dostavi šaljivo Šimekov Tone, "pa hočeš že na boj. Le vrni
202 V   |          za boj še nisi. Sedaj nas pa nikari ne mudi, temveč hitro
203 V   |         vse lepo pozdravi, posebno pa mojo Mico v Trnovljah!" ~"
204 V   |            še ne raste brada, imam pa tolikanj več poguma! Le
205 V   |          Fante smeh posili. "Čigav pa si? vpraša ga konečno Janez,
206 V   |     namazati z leskovim oljem, jaz pa sem jim ušel – brez potice;
207 V   |        skoraj kakor zemlja, vendar pa še prav čvrsto kopita dviguje.
208 V   |      kopita dviguje. Pengarjevi je pa tudi ne bodo kdo ve kako
209 V   |            je sedaj. Med tem se bo pa očetova jeza razkadila.
210 V   |         očetova jeza razkadila. Vi pa, če me vže nečete med se,
211 V   |           vogljarstvu jim pomagaj, pa bo vse dobro. Za nas nisi
212 V   |               Kdo pravi da ne! Kaj pa je to-le? Ali ne poznate
213 V   |        kakor si silen. Ne morem si pa kaj, da bi ti še jedenkrat
214 V   |      gotovega pogina. Sedaj se nam pa ni več treba bati, kajti
215 V   |           sip in prah! Kako bi bil pa tudi grof Urh tako mogočen,
216 V   |           leta lahko prenašali, ne pa le nekaj tednov. ~Vojski
217 V   |           nič po volji, posebno je pa naše Teharjane silno jezilo,
218 V   |           za pričetek boja, kar je pa Sibinjski vedno odlašal.
219 V   |    Izveličarjem, ondi svetil se je pa polumesec. Tu lesketale
220 V   |       solncu, ondi vtrinjalo se je pa dragoceno kamenje po turbanih
221 V   |           sveto ime Jezusovo, ondi pa svojega preroka Mohameda. ~
222 V   |            v turške vrste, za njim pa teharski fantje drug za
223 V   |        pogojem podam se vam, sicer pa rajši ž njim vred umrjem!" ~"
224 V   |            na bojišče, Miha ostane pa sam pri ranjencu. Ravno
225 V   |            slavno zastavo ovije si pa mesto srajce okoli života
226 V   |        Marjetica", ob jednem se mu pa tudi vže zopet pred očmi
227 IV  |            kakor besni, kristijani pa neupogljivo stali, kakor
228 IV  |          sanje, goljufne sanje. Ko pa na jedni zopet ugleda ime
229 IV  |           našimi janičarji." ~"Kje pa je sedaj ta moj tovariš?" ~"
230 IV  |          Od dne do dne prihajal je pa tudi krepkeji in ko se je
231 IV  |      pogleda ne, temraje bi se bil pa že sitnega Turka znebil.
232 IV  |       deset tisoč cekinov, drugače pa ne." S tem ga je hotel prestrašiti
233 IV  |           več zlata na vago, kakor pa je bil suženj sploh težak. ~"
234 IV  |            si toraj sužnja, cekine pa tudi spravi. Za tega jih
235 IV  |          imel sedaj proste roke in pa dober meč pri rokah, hej,
236 IV  |          se približa Janezu, ta ga pa niti opazil ni, tako je
237 IV  |   pripravljen. Hitro plane kvišku, pa že zopet ostrmi, kajti "
238 IV  |    sužnosti. Vse se je radovalo in pa tudi same radosti jokalo.
239 IV  |          same radosti jokalo. Kako pa se je vse to zgodilo? Papež
240 IV  |           obleko, na ladiji dal je pa razviti turške zastave,
241 IV  |      blagoslova božjega prosili so pa tudi tistim dobrotnikom,
242 IV  |           Najbolj srečna med vsemi pa sta bila brez dvoma Mlinarjev
243 IV  |      znance in prijatelje. Posebno pa sta se živo spominjala Pengarjevih,
244 IV  |         Janeza zahteval, potem jih pa ponosno odklonil. Ali Janez
245 IV  |     denarja le napuhnilo, česar me pa sam Bog obvaruj. Imam hvala
246 IV  |            nekdanjih orožnicah ima pa svoje kletí. Zares grozna
247 IV  |          licih. Po vasi se je bila pa kakor ogenj v strehi hitro
248 IV  |            živ, hvala Bogu!" Janez pa mu le z vsklikom "Tone!"
249 IV  |            pojedino ali prične ali pa dokonča. Tudi pri Pengarju
250 IV  |         ali podpiranje napuha, pač pa sta veliko izdala v podporo
251 IV  |            in nadarila. Zato jo je pa tudi vsa okolica ljubila