Part

  1 Pred|        slavnimi našimi predniki, ki so se potegovali za njegove
  2 Pred|            in telesne koristi, kjer so bile take v nevarnosti,
  3 Pred|            take v nevarnosti, in ki so radovoljno in junaško zanj
  4 Pred|             popravljenem in kolikor so to današnje razmere zahtevale,
  5 I   |         starodavnega Celja. Delavci so se vračali pevajoč in razgovarjajoč
  6 I   |            Največje gruče prihajale so od bežigrajske strani, kjer
  7 I   |            bežigrajske strani, kjer so imeli Teharjanje svoje najlepše
  8 I   |             skrbi, ki ga moré in ki so mu postavile tu in tam vže
  9 I   |            iz krvi in mleka, vlekla so náse žareče oči kmetskih
 10 I   |             ustnic. Plavkasti lasje so bili prepleteni z modrimi
 11 I   |             težnje. Čegave misli pa so ti tolikanj pri srcu, da
 12 I   |          kedar kost gloda. Toda kaj so mi mari take babure, ki
 13 I   |             res zgodilo, kajti lica so ji rdele, kakor makov cvet
 14 I   |      kolinah kuhala, kakor jaz! Res so nektere, ki nekaj znajo,
 15 I   |          bojim, če prav mislijo, da so se narodile s kuhalnico
 16 I   |           prav priljuden gospod oče so, pa –" ~"Dobro, dobro" –
 17 I   |          prav mojsterski znala, šle so njene ustna na dolgo in
 18 I   |            usnjate barve in podobe, so se ji tedaj napihavala,
 19 I   |          srečne dneve. Stari ljudje so pripovedovali, da je bila
 20 I   |      pobirat, znano ji je bilo, kaj so kje jedli, kje so se skregali,
 21 I   |         bilo, kaj so kje jedli, kje so se skregali, kaj in koliko
 22 I   |            živela v krčmi, iz česar so ljudje sklepali, da mora
 23 I   |           in drugih ljudi. Nekateri so postavljali iz tratnih ruš
 24 I   |   senčnatimi lipami ognjišča, drugi so vsajali stebre in rante
 25 I   |            zopet drugje razprostrli so celjski medičarji svoje
 26 I   |     zastavami. Za cerkvijo nabijali so pa teharski fantje svoje
 27 I   |    poskušali, kakó da pokajo. Silno so bili ponosni nanje, kajti
 28 I   |       ponosni nanje, kajti možnarji so bili pri cerkvenih slovesnostih
 29 I   |            bili namazali peté! Zato so se ptuji fantje le bolj
 30 I   |      junaštvo in skušeni ljudje, ki so mnogo sveta obredli, so
 31 I   |             so mnogo sveta obredli, so pravili, da Mlinarjevemu
 32 I   |             tu pa tam po ljudeh, ki so od vseh krajev skupaj vreli.
 33 I   |            še očeta in mater. Odkar so moja ljuba mati oči zatisnili,
 34 I   |          zdiš! Tovariši tvoji odšli so v cerkev, le ti si ostal
 35 I   |            v srcu prikrival. Sladke so bolečine, ki jih čuti moje
 36 I   |            Izza hrvaške meje šinili so pa medli žarki blede lune
 37 I   |       prijatelj z drugimi fanti, ki so zaljubljeno dvojico v najlepšem
 38 II  |           in živahni fantje kratili so si jo z veselim petjem in
 39 II  |             kaj pa še le deklam, ki so ondi svoj posel imele! Toda
 40 II  |          nikdar manjkalo. Dékle, ki so se polagoma vračale, morale
 41 II  |            polagoma vračale, morale so ji med tem ražne brisati,
 42 II  |             samo ob sebi, da, dékle so celo na mast na ognji pozabile,
 43 II  |         svojih vnukov, češ ciganski so vzgojeni. Ohranita, si sv.
 44 II  |            na njo nanošenih. Gostje so jedva dobro jei večerjati,
 45 II  |      pokojnih Mlinarjev. Da, fantje so si napivali celo na zdravje
 46 II  |            svojega. Vsem in vsakemu so že napili, kar se nekdo
 47 II  |        dekle, pač pa za veljavo, da so se tudi nje spomnili, ki
 48 II  |         skrivnem s saboj nosi. Tako so delali malikovalci, nikdar
 49 II  |             hočemo srečkati. Ženske so izvzete, vsak drug pa, kogar
 50 II  |          Ogleduhi njegovi zasledili so jo bili in grofu javili,
 51 II  |           pesmice. In prav te pesmi so jo pogubile, ker so jo izdale.
 52 II  |           pesmi so jo pogubile, ker so jo izdale. Lovski psi pripode
 53 II  |            ni mogoče. Psi in beriči so jo obkolili. Kar se je ondi
 54 II  |         mislil si je iz začetka, da so jo raztrgale divje zveri
 55 II  |           zveri in to tem prej, ker so se tistega večera ovce pripodile
 56 II  |           za drugo same domu in ker so našli Franičin robec raztrgan
 57 II  |        storil. Mož čaka in čaka, da so igre pri kraji. Sedaj se
 58 II  |           in britke solze zagorčeve so bile zastonj, brezvspešna
 59 II  |          svoje hčere Franice, kamor so jo pred tremi dnevi položili.
 60 II  |          spraviti; le s silo morali so jo zopet v kuhinjo odvesti. ~
 61 II  |            šli komu zabavljat. Jeli so drug za drugim poukavati
 62 II  |            Anici junačevat. Trikrat so ga Trnoveljci vže nabíli,
 63 II  |             in v Trnovljah." Fantje so mu ukaje še nekoliko časa
 64 II  |        tembolj po redkem, čem bolje so se približavali voglajničnemu
 65 II  |            vse spalo in tudi kolesa so stala zaradi svetoanskega
 66 II  |          razpostavi ondi straže, ki so se h kozolcu pritisnile,
 67 II  |          kozolcu pritisnile, menihu so pa ukazali pod kozolec skriti
 68 II  |             grobu. Kake pol ure vže so čakali naši fantje, toda
 69 II  |            duše ni bilo videti. Vže so postajali nevoljni, posebno
 70 II  |       haljah iz gozda na mesečino. "So vže tu, sedaj pa le tiho,
 71 II  |             ga tu pričakuje. In res so postali tisti trije oprezni,
 72 II  |             namilijonsko strese, da so mu zobje zaklepetali. V
 73 II  |        samostan! ~"Je-li to čas, ko so menihi na poti?" seže mu
 74 II  |       semkaj, da se prepričamo, ali so vsi jednega gnezda ali ne!" ~
 75 II  |        hitel je proti Celju, fantje so se pa pevaje domu vračali. ~ ~
 76 III |       zibalo. Solnčni žarki plesali so po pisanih steklih v dolgih
 77 III |            stala gosta megla, ktero so solnčni žarki ravnokar dobro
 78 III |         doli po širokih zidovih, da so njihovi teški koraki bobneč
 79 III |            one štiri predrzneže, ki so me bili napadli. Prijeti
 80 III |            sebi mrmrajoč: "Izvestno so že zopet kaki 'lačenpergarji'
 81 III |           ta hoče? Dosedaj dohajali so mi le cesarjevi in kraljevi
 82 III |           vsem vernim na zemlji, ki so čistega srca in dobrih misli!" ~"
 83 III |        stolp, da se prepričaš, kako so moji sluge navajeni vbogati
 84 III |          teharskega načelnika, kedo so bili naši sinočni tolovaji,
 85 III |          najtajnejše skrivnosti, ki so jih kovali proti svitlemu
 86 IV  |       Volitev načelnika.~Fantje, ki so sinoči grofa Urha na ponočnem
 87 IV  |        mlinu tako srečno obstregli, so se takoj nato k Pengarju
 88 IV  |         kakor na Teharjih." ~Fantje so bili s predlogom zadovoljni
 89 IV  |             predlogom zadovoljni in so jo vkrenili proti Sv. Ani.
 90 IV  |      omečilo najtrše srce. Šestkrat so fantje prenehali in vsakokrat
 91 IV  |   Hrastinšekovega hlapca čula, kakó so Hrastinšekov oče doma Hrastinšici
 92 IV  |          Martina, je prav tedaj, ko so oče to pripovedovali, pod
 93 IV  |      pomislike in pregnati muhe, ki so me do sedaj zarad tebe tako
 94 IV  |         jagode precej gosto nabrane so bile res skoraj da za las
 95 IV  |           božjo pot prihajalo. Kjer so božjepotniki, ondi se tudi
 96 IV  |            ozbilji. Sedeli in stali so v dolgej vrsti ob potu po
 97 IV  |             božjih darov. Podpirali so pri tem svoje prošnje na
 98 IV  |            se Janez k Sv. Ani, kjer so se fantje dogovorili, da
 99 IV  |            Razne družbe razprostrle so se po zeleni travi posedši,
100 IV  |    gizdalinsko opravljeni gospodiči so se klanjali našopirjenim
101 IV  |        kakor bi bili ob pamet. Kako so se od teh razločevali priprosti
102 IV  |             priprosti Šentjurci, ki so ne daleč od Celjanov svojim
103 IV  |   neslanosti kvasiti, toda obnašali so se modro in moško. Marsikak
104 IV  |       medičarjev. Pod lipama zbrali so se večinoma domačini; ondi
105 IV  |         studencu. Čez malo časa vže so v vasi. Za njimi odšli ste
106 IV  |              Na desni strani šotora so bili napravljeni sedeži
107 IV  |          jakost v ponosnem pokretu, so bile lastnosti, ki so ga
108 IV  |      pokretu, so bile lastnosti, ki so ga izmed vseh drugih odlikovale.
109 IV  |    slovesnost pri kraji in nekateri so jeli vže misliti na odhod,
110 IV  |             na pomoč prihiteli, ker so sinovi vaši vedno drage
111 IV  |            nam mej zavračali in ker so moje ljube Teharje prvi
112 IV  |      sorodniki njegovi! Kar skušali so se, kedo ga bo prvi pozdravil,
113 IV  |           če te še vedno tikam, ker so te danes povitežili, – saj
114 IV  |           Govčah, o treh bratih, ki so bili vsi trije vojaki, o
115 IV  |             in groznih Turkih, kako so hiše požigali, ljudi morili,
116 IV  |       dekleta lovili. No – in sedaj so te pa povitežili. Nikdar
117 IV  |             v prav tem trenutku, ko so te oklicali za načelnika,
118 IV  |            mati, Bog jim daj dobro, so se teh mračnih ptic silno
119 IV  |      mračnih ptic silno bali. Kedar so imeli zlasti v gradu kaj
120 IV  |         zlasti v gradu kaj opraviti so se vselej vrnili sovo ugledavši
121 IV  |       stavka dovršiti, kajti fantje so Janeza zopet dvignili in
122 IV  |     velikansko gostovanje, na ktero so bili povabljeni župan, starešinstvo
123 IV  |           Vže drugi korenjaki vjeli so se nama na limanice, pa
124 IV  |           Globoki zdihljaji dvigali so se združeni z gorečimi molitvami
125 IV  |           in temnomodre oči svetile so se ji v solzah veselja in
126 IV  |           fante, svoje tovariše, ki so ga pričakovali. Jako so
127 IV  |             so ga pričakovali. Jako so bili radovedni, kaj se je
128 IV  |             hotela celó vedeti, kaj so jedli, kedo jim je na mizo
129 IV  |            kamor je ravno došel, ko so fantje Janeza po taboru
130 V   |             Bežigradu. ~V Bežigradu so imeli beriči tudi že ukaz,
131 V   |      govorjenja tako prestrašil, da so se mu kar kolena šibile.
132 V   |            prav iz srcá, veseli, da so me izvolili za vašega načelnika.
133 V   |  negnjusnega mrčesa. Brada in lasje so vjetnika divje obrastli
134 V   |           Tudi slišal ni več, kakor so fantje iz raznih nagovorov
135 V   |         pred saboj videti. Prinesli so vrč vina, da bi ga okrepčali,
136 V   |             smradljive vode vlivali so mi po žlebu v ječo. Kaj
137 V   |            uprav nate opiram, morda so s taboj tudi moji vnuki.
138 V   |           in hvala Bogu zanj!" ~Vsi so ogledavali prečudno svetinjico,
139 V   |           si in kaj si zakrivil, da so te vrgli tu notri v temnico?" ~"
140 V   |             je jako vpehalo. Fantje so srčno ginjeni stali okoli
141 V   |          davno nehal leta šteti, ki so mi bila silno britka, silno
142 V   |            poslednjih trenutkih, ki so mi še odmerjeni, odpuščam
143 V   |            potreboval zato. ~Počasi so se pomikali tržaški tovorniki
144 V   |             proti beli Ljubljani in so vbrali od tod dalje po Savinjski
145 V   |          krst ni več brigal. Dajali so mu skozi malo linico v ječnih
146 V   |            Celó edino oknice v ječi so mi zamrežili! Hvala Ti,
147 V   |          Vsegamogočni! Nerazumljivi so Tvoji večni sklepi!" Starček
148 V   |          zopet vtihne. Roke in noge so mu vže odrvenjevale. ~"Z
149 V   |            njem je bilo. ~Duhovnika so solzé polile. Čez dolgo
150 V   |             mu začne razkladati, da so ga vrgli še le sinoči v
151 V   |             vrste velikaš, odvezani so njegovi podaniki vsake pokorščine,
152 V   |            na dvoriščnih vratih, ki so bile z železom okovane.
153 V   |             kar iskre kažejo. Silno so bili junaški, kajti desetorica
154 V   |             kar ji je na poti, tako so se vrgli fantje na beriško
155 V   |         odvezo dosežete!" ~Čudovito so te besede grofa prevzele.
156 V   |             je bilo orožja v gradu, so vzeli s saboj, jetnike pa
157 V   |        odrine. ~Vaščani pričakovali so vrle fante na vasi pod lipo
158 V   |            s čutarami. Pozdravljali so jih z radostnim ukanjem,
159 V   |     Janezovo je bilo zastonj. Imeli so ga preradi. ~"Ako je toraj
160 V   |             pod lipo zbranim igrale so solzé v očeh. Ne matere,
161 V   |            Marjetica je bila, kakor so ženske večinoma, precej
162 V   |            teharska četa. Vže daleč so bili za dobravo, peket konjskih
163 V   |         Lahno kakor divji lovci šli so čez drn in strn, rove in
164 V   |             kakor drugi. Pridirjali so že unostran Blagovne, ko
165 V   |       računa skupaj, prav po domače so me hoteli namazati z leskovim
166 V   |            prah delal za njimi. "To so Slovenci," dejal je Sibinjski
167 V   |             celjskim grofom Ermanom so Slovenci s svojo hrabrostjo
168 V   |          jih poznam, kaki ljudje da so. Vsak je junak od nog do
169 V   |           tudi Kapistran. Jako lepo so sprejeli došle Slovence.
170 V   |              Tri mesce vže polegali so naši junaci v Stolnem Belemgradu,
171 V   |       vendar preveč dolgčas, vadili so se pridno dan na dan v orožji.
172 V   |    ognjevitega konja Zelenka in vsi so mislili, da je Janez zarad
173 V   |          konja. Obetali in ponujali so mu po sto in sto zlatih
174 V   |         Beligrad dospevši vtaborili so se križarji tako okoli tvrdnjave,
175 V   |            tako okoli tvrdnjave, da so jo popolnoma obkolili. Sibinjski
176 V   |          zmotil se je. Turki namreč so bili z živežem tako založeni,
177 V   |          večkrat svojim tovarišem, "so mi vendar ljubši, kakor
178 V   |     srditima vojskama vlekla. Turki so vže od daleč kristjane prav
179 V   |             se spodobi. Naše sablje so vže jako željne gjaverske
180 V   |         križarje tako razkačilo, da so jako nestrpno čakali znamenja
181 V   |          miren v lastnem taboru, da so se jeli Turki iz utrjenih
182 V   |      sovražnika, naravnost na sredo so namerili. Grozen boj, prav
183 V   |          med njima. Tukaj plapolale so visoko v zraku zastave s
184 V   |             polumesec. Tu lesketale so se svitle čeljade in železni
185 V   |             turbanih in pasovih. Tu so klicali sveto ime Jezusovo,
186 V   |             rane med njimi, če tudi so zlasti prsi vse razmesarjene.
187 IV  |            ves napor zastonj. Vedno so vrele nove in čedalje bolj
188 IV  |        krvavi borbi nasproti. Turki so naskakovali kakor besni,
189 IV  |         Četrti dan napoči. Križarji so zopet v bojnih vrstah razvrščeni
190 IV  |           vendar je bilo res. Turki so, kakor so ponoči privreli,
191 IV  |           bilo res. Turki so, kakor so ponoči privreli, tako zopet
192 IV  | kristijanski. Prvič umakniti morale so se dosedaj nezmagljive čete
193 IV  |            prijatelj prijatelja, ki so se v boji ločili, žal da
194 IV  |         Tudi teharski fantje iskali so svojega načelnika po bojišči
195 IV  |             Janezovega konja, našli so ubitega ali o Janezu ni
196 IV  |            svojega Zelenka, kako da so ga potem Turki z Vogljarjevim
197 IV  |            nasproti mogotcem, kakor so naši gospodarji." ~"Suženj?"
198 IV  |           Janez in poslednje dvojbe so zginile, da Vogljarjev Miha
199 IV  |          četo Arabcevih sužnjev, ki so bili določeni za izkrcavanje
200 IV  |           doma ostati. ~Sužnji jeli so blago razkladati in tudi
201 IV  |              Le poglej, kako široka so mu pleča, kako napete prsi,
202 IV  |           bi bilo treščilo vanj, ko so mu sporočili, da je drugemu
203 IV  |       zelene domače pokrajine. Take so bile misli, ki so Janeza
204 IV  |              Take so bile misli, ki so Janeza spremljale na suženjsko
205 IV  |            se je vse trlo. Toda kaj so ga brigali sedaj ti nesrečneži,
206 IV  |          dna na površini. Potegnili so ga kviško. Nato jeli so
207 IV  |             so ga kviško. Nato jeli so jadra razpenjati. Ladija
208 IV  |             valovitih prsih. Sužnji so vže na krovu in Janez sam
209 IV  |    Marjetica, pravi Janez, sedaj le so zapazili, da naji ni zgoraj,
210 IV  |           toda krepke roke zgrabile so jih v poslednjem trenutku,
211 IV  |            vže v naskoku v morje in so ju potegnile od kraja proč. "
212 IV  |             stoji pred njim. Sužnji so poklekavali okoli njega
213 IV  |        drugih berberskih pokrajinah so o tem zvedeli in se zakleli,
214 IV  |           se okoli njih godi. Sedaj so mu sužnje od vseh strani
215 IV  |            Vsi odkupljeni obožavali so svojega duhovnega očeta,
216 IV  |             je edini spomnil, kedar so bili v največjem siromaštvu
217 IV  |          blagoslova božjega prosili so pa tudi tistim dobrotnikom,
218 IV  |         tudi tistim dobrotnikom, ki so nesebično odprli svoje mošné
219 IV  |             po svoje pripomogli, da so se toliko ljudem zdrobile
220 IV  |          spominjala Pengarjevih, ki so morali toliko žalostnih
221 IV  |     predstavil sv. Očetu. Priljudno so se sveti oče s tema vrlinama
222 IV  |       prepozno pred Beligrad. Turki so bili vže tepeni. Na bojišči
223 IV  |         niso mogli živega trpeti in so priskočili Sibinjskemu na
224 IV  |             nevidljive roke, pulili so in trgali na gradu od vseh
225 IV  |         Teharje. V najlepšem cvetji so bile vže črešnje, trobentice
226 IV  |           in prve lastavice švigale so po bliskovo med drevjem
227 IV  |           solze srčne radosti vlile so se mu po zgubančenih licih.