Part

  1 I  |       spredaj med pevkami, kjer se mi je zdelo, da čujem tvoj
  2 I  |         kozé sem jo nažela, ki ste mi jih pripeljali iz šentjurskega
  3 I  |            trše povpraša: "No, ali mi nečeš povedati, čegave misli
  4 I  |           bolje nego nič! Ognjišče mi je vže dovršeno. Mlinarjev
  5 I  |        Mlinarjev Janez sam narezal mi je zanj ruš iz trate!" Pri
  6 I  |            kost gloda. Toda kaj so mi mari take babure, ki ne
  7 I  |           ti morem pomagati, veruj mi, da se bo zgodilo, ako je
  8 I  |  obotavljaj in hitro povej, ker se mi jako mudí." ~"Za Marjetico
  9 I  |            bi vas bila prosila, da mi jo za nekaj časa prepustite,
 10 I  |     prepustite, vsaj za toliko, da mi prinese kaka dva škafa vode;
 11 I  |          oče, "sam ne vem, kaka se mi zdiš danes. Saj vendar ne
 12 I  |    privolenje ravnokar dano, ko bi mi ne bilo zaradi sosede Martinaške.
 13 I  |      zaradi sosede Martinaške. Daj mi toraj jerbas semkaj, da
 14 I  |            O kaj še, oče, prav nič mi ne hodi medica na misel." ~"
 15 I  |     Prosila bi vas, ljubi očka, da mi skrbno pazite na mojega
 16 I  |      odgovor, "Janez Te ljubi! Sam mi je to povedal na lastna
 17 I  |            je to povedal na lastna mi ušesa, Ko bi je ti ne bila
 18 I  |         speljala na pravo pot. Saj mi vse pové, karkoli ima na
 19 I  |      karkoli ima na srcu in kaj bi mi tudi ne, saj sem ga vendar
 20 I  |         vam je razodel to? Povejte mi." ~"Tako-le je bilo. Videl
 21 I  |    ognjišče delati in približal se mi je. Če tudi ga nisem prosila,
 22 I  |          Če tudi ga nisem prosila, mi začne takoj ruše rezati
 23 I  |         dala besedo in dozdeval se mi je čedalje zaupniši. Dobro
 24 I  |          nadaljujem: "Janez, povej mi odkritosrčno, ali se ne
 25 I  |            kaj prida imá, in veruj mi, nobena ti ne bo odrekla,
 26 I  |         Odrekla ti ne bo, le veruj mi, ker mi je vže sama dejala,
 27 I  |            ne bo, le veruj mi, ker mi je vže sama dejala, da si
 28 I  |            upal vprašati, ktera da mi je na mislih. Vidoč da le
 29 I  |          ti jo bom, toda obljubiti mi moraš, da nikomur ne zineš
 30 I  |         tem, ako ti ne bo všeč. To mi je rad obljubil. Glej, Pengarjeva
 31 I  |        prestrižem mu govorico, saj mi je vendar sama priznala,
 32 I  |           na brežskem polji ubili, mi dela gospodarstvo noč in
 33 I  |       Janez, kar ves spremenjen se mi zdiš! Tovariši tvoji odšli
 34 I  |       rastla. Morda ti odleže, ako mi zaupaš, kaj te tare, in
 35 I  |      govorila, Marjetica, kajti če mi le živ krst more pomagati,
 36 I  |           duša ne!" ~"Tako?" In ti mi toliko časa zakrivaš vzrok
 37 I  |        zaslužila? Kaj ti je, povej mi brez ovinkov. Če morem,
 38 I  |           pornagam." ~"Da prav res mi lahko pomagaš." ~"Ne oklevaj
 39 I  |           oklevaj dalje, reci, kaj mi je storiti in storila bodem." ~
 40 I  |        tudi se ne nadjam, da bi se mi takoj zacelila rana, ki
 41 I  |             vendar ni nemogoče, da mi bolečina vsaj za trenotje
 42 I  |           v sladko čut spremene se mi mahoma, kedar mi je prilika,
 43 I  |       spremene se mi mahoma, kedar mi je prilika, videti te ali
 44 I  |           s taboj spregovoriti. Ti mi ne moreš verjeti, kako nepopisljivo,
 45 I  |    življenja, a govori in razodeni mi še nocoj, ali je moj up
 46 I  |        tvojih ust slišati, česa se mi je nadjati, česa bati. Govori
 47 I  |           Prijatelji, današnji dan mi je najlepši dan v življenji.
 48 I  |            dan v življenji. Bodite mi svedoki, kar vam sedajle
 49 I  |            v tiho noč. ~"Marjetica mi je obljubila, ljubiti me
 50 I  |         ponudeno desno rekoč: "Vse mi je znano, kajti Martinaška,
 51 I  |            prišla klicat, razodela mi je vse. Od moje strani se
 52 II |     krščanski svoj naraščaj, da se mi ne bo treba sramovati svojih
 53 II |            pal po sobi: "Oh, sedaj mi je vse jasno," vsklikne
 54 II |        prokleto svoje gnjezdo, Bog mi greh odpusti! Izvestno ste
 55 II |            ti dam, kar imam, kakor mi posestvo stoji in leži,
 56 II |            tvoje, le jedne prošnje mi ne odreci. Podpiram jo,
 57 II |            jo zahtevaš, le izpolni mi, česar te prosim!" ~Tako
 58 II |        želiš, kmetavs, ne ljubi se mi, da bi te dolgo poslušal!" ~"
 59 II |          te dolgo poslušal!" ~"Daj mi, mogočni grof, daj mi moje
 60 II |          Daj mi, mogočni grof, daj mi moje dete, mojo hčer nazaj.
 61 II |            prosim, te zarotim, daj mi vplenjeno hčer, edinico
 62 II |            biti. Kaj, ko bi ga šli mi na voglajnični most čakat.
 63 II |     šepetanje in prav nič varno se mi pri kozolcu ne zdí." ~"Če
 64 II |             Na polu pota ostajati, mi ni bila nikdar navada, razumita?
 65 II |            tu prestregli in če smo mi kazni vredni zarad tega,
 66 II |            jeze bled. "Nemudoma se mi javite, kedo ste, da se
 67 II |        meji pričeti. Do volitve pa mi obljubite, da hočete molčati
 68 II |            moje poštenje, na čemur mi je vse ležeče. Če bi vam
 69 III|      premišljuje. "No, prokleto se mi je zavozlalo sinoči!" mrmra
 70 III|        cesarski dvor. Poslednje bi mi bilo posebno neprijetno.
 71 III|         neprijetno. Niti streha bi mi ne ostala cela na gradu,
 72 III|            in javno pohvaliti, ker mi tako najbolje kaže, ali
 73 III|            Da pa to dosežem, treba mi bo pred vsem novega načelnika
 74 III|            kakor sem rekel, zdi se mi prelahka kazen za vas, pač
 75 III|       ukažem, strogo ukažem, da se mi takoj izgubiš izpred oči!
 76 III|           me vrag jahal danes! Vse mi spodleti, česar se poprimem.
 77 III|           v roke, spremenilo bi se mi v črno oglje, če ne še v
 78 III|      prekleti ga hočem jaz, ako se mi do večera ne presuče." Grof
 79 III|          hoče? Dosedaj dohajali so mi le cesarjevi in kraljevi
 80 III|     poslanci v grad, danes javi se mi celo papežev poslanec. Hm,
 81 III|         dobrih misli!" ~"Ne čenčaj mi predolgo!" zareži grof nad
 82 III|            nadaljuje: "Prav nič se mi ne ljubi danes pridig in
 83 III|        dobite pisma v roke, dokler mi ne povrnete orožja in konja,
 84 III|           ktero se braniš izročiti mi. Mari li misliš, da se bodem
 85 III|        klical svoje ljudi. Primite mi tega," obrne se nato k biričem, "
 86 III|          nato k biričem, "in dobro mi ga čuvajte do večera. Ko
 87 III|             Ko se zmrači, odvedite mi ga v Bežigrad!" ~Vse prošnje
 88 III|        bodeš zaslužil. Prvo je, da mi poizveš danes pri volitvi
 89 III|            veliko imam nade, da se mi posreči kraljeviča cesarju
 90 III|       kneza. Za ostale sozarotnike mi ni mari. Ko bi cesar le
 91 III|           povzdigniti med kneze in mi podariti samostojnosti.
 92 IV |            ne maščuje nad nami. Ni mi za svojo osebo, pač pa za
 93 IV |        žrtovali. Kaj bi storil, če mi grof Marjetico vgrabi, sam
 94 IV | verojetnega vira pozvedel. Pravila mi je sosédova dekla. Če tudi
 95 IV |            niti vinarja ne dam, se mi v današnjih razmerah vendarle
 96 IV |           zdé. Prav sinoči zaupala mi je dekla, ko sva se na našem
 97 IV |         čelu naše čete. Sanjalo se mi je vedno le o bojih in zmagah
 98 IV |          je to vse drugače. Kar se mi je včeraj zdelo še največja
 99 IV |            največjo nesrečo in kar mi je včeraj srce ogrevalo,
100 IV |         včeraj srce ogrevalo, mrzi mi danes od sile." ~"Razumem
101 IV |         naji ne zapusti, kajti kaj mi je svet brez tebe?" ~Marjetica
102 IV |         veselega srca! Celo noč se mi je le o tebi sanjalo. Kaj
103 IV |          le o tebi sanjalo. Kaj si mi pravil poprej pri vodnjaku
104 IV |    razdružitvi? Prosim te, razloži mi sedaj-le tisto natančneje!
105 IV |           bo nam prizanesel! Gorje mi, če izve, da sem bil jaz
106 IV |           ljubica moja, to je, kar mi teží srce, kakor mlinski
107 IV |       njimi napadem grofa, kjer se mi bo prilika ponudila in prepričana
108 IV |           moral jaz v boj. Sama si mi pokazala najboljšo pot,
109 IV |            najboljšo pot, po kteri mi je hoditi in bojevati se
110 IV |         sem te morda razžalila, da mi niti odgovora ne daš!" ~"
111 IV |        odgovora ne daš!" ~"Godi se mi, kakor vjetniku, ki svoje
112 IV |            vzroka, kakor ta, ki si mi ga zjutraj na poti razodel,
113 IV |       fanti. ~"Dobro došli, da ste mi zdravi in dobre volje!"
114 IV |           semkaj, da ga spoznam in mi priseže zvestobo in pokorščino!"
115 IV |           služabnikom! Od sedaj si mi jednakoroden, ker si postal
116 IV |        umikal. V tem oziru prisezi mi sedaj trdno vernost, poslušnost
117 IV |           obljubim, kakor resnično mi Bog pomagaj!" Ves ondi zbrani
118 IV |         grof: ~"Teharčani! Ker ste mi vže v raznih nadlogah vedno
119 IV |         manoj, da spoznate, da ste mi pred Bogom in svetom enakorodni
120 IV |            pravi starka ihté – "pa mi ne smeš zameriti, če te
121 IV |          bi si ne bila mislila, da mi bo Bog tolišnjo srečo dal.
122 IV |         imam že oči in blestelo se mi je tudi, kljubu temu pa
123 V  |           Janez zaničljivo dodá. ~"Mi tudi ne!" zagroze se ostali
124 V  |     izdihne starček, "da, da, vino mi je znamenje zadosti verjetno,
125 V  |   dolgoletne ječe in sladka zavest mi pravi, da je pravični Bog
126 V  |        ječi. Štirideset dolgih let mi ni prišla kapljica vina
127 V  |         smradljive vode vlivali so mi po žlebu v ječo. Kaj ne
128 V  |            Nosil sem jo kot jedini mi zaklad dolgih štirideset
129 V  |          vidno pomirjen, "le podaj mi roko, dokler mi moja ni
130 V  |           le podaj mi roko, dokler mi moja ni še popolnoma mrzla.
131 V  |       bojim nič več umreti. Sladka mi bode smrt, saj me bo našla
132 V  |            nehal leta šteti, ki so mi bila silno britka, silno
133 V  |        poslednjih trenutkih, ki so mi še odmerjeni, odpuščam vam
134 V  |       krivice in vse hudo, kar ste mi ga prizadeli. Tudi tebi
135 V  |            za té! Največje veselje mi je sedaj umreti med svojimi
136 V  |           pokosi smrtna kosa. O da mi dano, vsaj jedenkrat še
137 V  |           bil poprej izročil. Dala mi jo je tvoja mati, odhajajočemu
138 V  |         Štirideset dolgih let bila mi je ta blagoslovljena svetinjica
139 V  |    blagoslovljena svetinjica edini mi spominek na vas. Blago mi
140 V  |          mi spominek na vas. Blago mi je pobral grof Erman le
141 V  |           grof Erman le svetinjica mi je ostala – pod pazduho
142 V  |            pod pazduho skrita. Daj mi jo še jedenkrat v roko,
143 V  |          moč od tega mesta, dokler mi živí moj oče!" ~Proti večeru
144 V  |        Celó edino oknice v ječi so mi zamrežili! Hvala Ti, Vsegamogočni!
145 V  |         dvorišči. "Lepa straža ste mi!" dere se srdito, "da niti
146 V  |         zunaj. ~"Poprej ne, dokler mi ne poveš, kedo da si! Tako
147 V  |          Niti jeden izmed vas vseh mi ne uide. Vsak bo prejel,
148 V  |      mislite častiti gospod, – kaj mi je početi v tej zadregi,
149 V  |        vrlo izkušeni mož, svetujte mi, kaj naj storim?" ~"Drugega
150 V  |         Kapistrana, najiskrenejega mi prijatelja, ki hodi po deželi
151 V  |      Kapistrana od mene in verjemi mi, da te bo dobro sprejel!" ~
152 V  |          zoper Turka, krvoloka, ki mi je ubil očeta na brežkem
153 V  |      pridružiti. Nadjal sem se, da mi bo možno svojo lastno četo,
154 V  |      krščanskega imena. Sanjalo se mi je že o zmagah in lavorikah,
155 V  |          očakov. Prepričan sem, da mi Pengarjevi te prijaznosti
156 V  | prijaznosti ne bodo odrekli. – Ako mi je pa večni Bog v svoji
157 V  |      dekleta, z Bogom, z Bogom!" ~"Mi gremo s taboj!" zakriče
158 V  |            kakor iz jednega grla, "mi gremo skupaj, ker te nečemo
159 V  |            pokleknite in prisezite mi še jedenkrat zvestobo!"
160 V  |         fantje me že čakajo; veruj mi, da naji bo prav ta osoda
161 V  |        vzemi me s saboj, brez tebe mi ni živeti!" ~"Pametna bodi
162 V  |           iz tega ne bo nič. Veruj mi, da me na vojski ne bo konec,
163 V  |          božja volja, kajti poprej mi mora sovražnik sam pasti
164 V  |          in pogumen bodi, in veruj mi, da te rajši mrtvega vem
165 V  |            zaukam Bogu na čast, da mi je dal zdravo grlo in tako
166 V  |             Podnevi ukam, kedar se mi poljubi, pred sovražnikom
167 V  |   razžaljen odvrne. "In kaj to, če mi še ne raste brada, imam
168 V  |           če me vže nečete med se, mi nikakor ne morete ubraniti,
169 V  |        jedenkrat ne zatrdil, da se mi zdiš ravno zrel za kakšnega
170 V  |      večkrat svojim tovarišem, "so mi vendar ljubši, kakor pol
171 V  |           pohvali Arabec. "Jako si mi všeč, krščanski junak. Daj
172 V  |         všeč, krščanski junak. Daj mi svojo sekiro in odidi z
173 V  |            kri, do zadnje kapljice mi steci! Sladkeja je smrt
174 IV |           Toraj niso sanje, kar se mi dozdeva!" vpraša začudeno
175 IV |       svetnikih te prosim, razkrij mi resnico, kaj je z menoj,
176 IV |             kaj je z menoj, ali se mi sanja ali ne. Kje sem?" ~"
177 IV |         postrežnika. ~"Da, naročil mi je, toda le samo jedno besedo." ~"
178 IV |  Pengarjeva Marjetica. ~"Pristavil mi je še na vprašanje, kaj
179 IV |           na vsak način imeti, daj mi zanj deset tisoč cekinov,
180 IV |              toda prepričaj se, da mi je več do sužnjega kakor
181 IV |            dotaknil ni. "Če ste se mi čutili morda zadolženega
182 IV |       krepkih zdravih rok! Druzega mi pri gospodarstvu ne manjka,
183 IV |      poštene gospodinje in tudi to mi je gospod Bog dal v moji