Part

  1 I  |       svoje najlepše polje, kakor še dandanes. ~Ako si delavce
  2 I  |       vročini pečala, nažela tudi še poln jerbas detelje." ~"
  3 I  |          nikakor ni ušlo. Zato jo še jednoč nekoliko trše povpraša: "
  4 I  |          imam vže v redu, le vode še ni. Moja stara glava več
  5 I  |         od mene naučila, kar zna. Še sedaj, če tudi sem že stara,
  6 I  |      sedaj, če tudi sem že stara, še vedno bolje kvas premesim,
  7 I  |      tekel bi bil jeziček bržkone še celo uro v enomer, ko bi
  8 I  |           kakor purpava na polji. Še nikdar ji oče ni česa očital,
  9 I  |      Ljubi oče, nekaj bi vas rada še prosila," ~"Le govori, kaj
 10 I  |         da sem jo zadel?" ~"O kaj še, oče, prav nič mi ne hodi
 11 I  |          je Martinaška kuhati. Pa še drug, precej darovit posel
 12 I  |         ljubčekov in snubačev, pa še kakošnih! ~No, bodisi kakor
 13 I  |        Bog," oglasi se Martinaška še jednoč za plotom, ker je
 14 I  |   Martinaška ozre po očetu, je-li še videti ali ne in – res je
 15 I  |           ne in – res je stal mož še vedno pri prelazu in za
 16 I  |         tako dela vsakdo, kdor je še nedolžnega srca, ker ga
 17 I  |      postavil ga bodem jaz! In pa še nekaj, ne črhnite Marjetici
 18 I  |        slovesnostih v tistej dobi še nekaka novina, toraj jako
 19 I  |      potrdi nekdo izmed njih. "Pa še kako!" pristavi drugi. "
 20 I  |           vas, kolikor vas je tu, še očeta in mater. Odkar so
 21 I  |         je prilika, videti te ali še celo par besed s taboj spregovoriti.
 22 I  |           a govori in razodeni mi še nocoj, ali je moj up prazen
 23 I  |           božji! Čuješ Marjetica, še nocoj, da prav v tem le
 24 I  |            ktero je vrli mladeneč še vedno objeto držal, saj
 25 I  |         je kljubu svojej starosti še jako bistre oči in je vže
 26 II |      petjem in radostnim ukanjem. Še krajša nego fantom zdela
 27 II |         sama sebi na poti, kaj pa še le deklam, ki so ondi svoj
 28 II |      odstavila. ~Družba pomudi se še nekoliko časa pred hišo,
 29 II |         za mizo, kjer je ravnokar še sam sedel. ~Da se je pri
 30 II |           hilo onemu, pristavljam še jedenkrat, da sam radovoljno
 31 II |           ne kristijani. ~Vsak je še vedno tiščal svoj prst na
 32 II |     postajata čedalje večja. Tone še jednoč ojstro povdari: "
 33 II |   spoznali, da je resnica, če vam še jednoč zatrdim, da gorje
 34 II |       celó za cesarjeve ukaze. Ni še pol leta, in menim, da ni
 35 II |         pol leta, in menim, da ni še nihče pozabil, kako je bil
 36 II |          je pa s tem svojim lovom še hvalil rekoč: "Ha, ha, ha,
 37 II |          namenil. Pred odhodom se še poškropi z blagoslovljeno
 38 II |          plazi za njim po kolenih še vedno ponižno posluha proseč.
 39 II |         rodu na sramoto, če je le še kaj pravice pri Bogu!" Vse
 40 II |       grešno dušo črnih madežev. "Še nocoj," deha menih v smrtnih
 41 II |         svojo pot." ~"Oho, kaj pa še," seže mu Tone v besedo, "
 42 II |     razodel resnico, ti to vendar še ne daje pravice, da bi prost
 43 II |           Mlinarjevim kozolcem je še zadosti lanske koruznice,
 44 II |    Trnovljah." Fantje so mu ukaje še nekoliko časa odgovarjali,
 45 II |      zašumi. S tem je hotel grofa še pravočasno opozoriti na
 46 II |     vohunom rekoč: "Lopov, ako se še jednoč ganeš, ali nas sicer
 47 II |           podnevi, bi vama ljudje še celo vajine beriške roke
 48 II |           sklenil, hočem dovršiti še nocoj, naj se tudi svet
 49 II |          nikdar navada, razumita? Še nocoj se hočem ž njo na
 50 II |     brušen nož. "S ktero se hočeš še nocoj kratkočasiti? Kedo
 51 II |    pravici!" V tem slogu hotel je še dalje kazati svojo oblast,
 52 II |           vas hočem, kakor vas ni še nikdar nihče obdaril. Le
 53 II |     pašnikih in gozdih, največ pa še v naši žuljavi dlani, ktero
 54 II |           vrh tega, če treba tudi še svojo čast in poštenje.
 55 II |     srebro in ne vaša mož-beseda, še manj pa vaša viteška desnica.
 56 II |            Kaj sličnega se mu pač še ni pripetilo, kar živi.
 57 III|        kterem se je vsaj na videz še vse v sladkem spanju zibalo.
 58 III|         in razhajala. Vse je bilo še tiho, le zvona mili glas
 59 III|          šest odbila in vendar se še živa duša ne gane. Jedine
 60 III|         trdili. Luč v leščerbi je še vedno medlela, če prav je
 61 III|          le pogum stari dečko, ni še vse zgubljeno! Vsa zadeva
 62 III|          tega gradú, kamor ni pal še nikdar žarek zlatega solnca.
 63 III|         sem jaz, kake pa vi! O ni še potekla poslednja kaplja
 64 III|    namenjeni, žal, da je predpust še tako daleč, ha, ha, ha!" ~
 65 III|         se mi v črno oglje, če ne še v kaj druzega in pri moji
 66 III|        moji veri, če današnji dan še ni od Boga preklet, prekleti
 67 III|         in nekoliko zadremlje. Ni še dobro pol ure počival, kar
 68 III|      slabe volje, bi bil izvestno še nekaj dni počakal, in šele
 69 III|      pretepal s taboj zanj? O kaj še, za ta posel imam druge
 70 III|         oboroženih beričev. ~"Kaj še!" zakrohota se divji grof, "
 71 III|       vsako količkaj vredno žrtev še posebna darila. "Še jedenkrat,"
 72 III|         žrtev še posebna darila. "Še jedenkrat," pravi grof, "
 73 III|         Ogleduh vidoč, da ga grof še ni popolnoma zavrgel, se
 74 III|      vjeti." Hotel je v tem slogu še nadalje naštevati dokaze
 75 IV |    nastopala je megla. Po vasi je še vse spalo. Iz velikih lin
 76 IV |      Mlinarjev in Šimekov šla sta še nekoliko pota molčé po ozki
 77 IV |        bode storil, ker se bo bal še jednoč nam v klešče priti.
 78 IV |         Kar se mi je včeraj zdelo še največja sreča, smatral
 79 IV |          sanje, v kterih se ji je še pred malo časom ljubezni
 80 IV |      odzvonilo dan in danica tudi še na nebu sveti. Izvestno
 81 IV |       opravljena. Toda kaj vidim? Še vedno povešaš glavo! Kakó
 82 IV |         las take, kakor sinočnje. Še jednoč ozre se Janez za
 83 IV |          bi mu morda v teku dneva še jedenkrat prišel pred oči. ~
 84 IV |        pol mrtev, ki je pa vendar še jako pohlepno stegoval suhe
 85 IV |           iskat. Vže dolgo ali pa še nikdar ni tako pobožno molil,
 86 IV |         da se snidejo. Tu je bilo še več ljudstva kakor doli
 87 IV |       razpostavljeno. Mladina, ne še popolnoma dorasla potikala
 88 IV |          vže ga je nagovorila, pa še niti jednega odgovora ni
 89 IV |      onemu fanti dvignil iz prsi. Še manj ušla mu je kaka beseda.
 90 IV |          se dela, kakor bi se bil še le zdramil, vstane in hoče
 91 IV |         ščit. Konečno vzame Janez še novo zastavo v roko in se
 92 IV |           mladenči moji, ki niste še prijeli za plug, bodite
 93 IV |          našem kardelu, dokler le še jednega izmed nas obseva
 94 IV |      obstoji in pričakuje, kaj da še bo. Grof stopi iz šotora
 95 IV |           ne smeš zameriti, če te še vedno tikam, ker so te danes
 96 IV |        povsod si bil z manoj. Ali še veš, kakó sem ti pela mične
 97 IV |         njo in nadaljuje: "Ali se še kaj spominjaš Janez, kakó
 98 IV |       tako zalega korenjaka nisem še videla med Slovenci, da
 99 V  |         od grofa povelje, da mora še danes stražo v Bežigradu
100 V  |      fantje, in za Boga, sedaj me še le prav iz srcá, veseli,
101 V  |        podobo, v kteri je bilo le še trohico življenja. Vkovana
102 V  |          Človek ondi na slami pač še daje znamenja življenja
103 V  |   položiti. Nato gresta s Tonetom še druge ječe pregledavat.
104 V  |           obleki soditi, ni mogel še dolgo tukaj biti. Hitro
105 V  |     izpolnovanje svojih dolžnosti še ne bo smatralo za krivico,
106 V  |           roko, dokler mi moja ni še popolnoma mrzla. O sedaj
107 V  |    poslednjih trenutkih, ki so mi še odmerjeni, odpuščam vam
108 V  |         Tudi tebi grof Erman, ako še živiš, odpuščam, če tudi
109 V  |           mi dano, vsaj jedenkrat še videti tebe in tvojih! Sin
110 V  |         pazduho skrita. Daj mi jo še jedenkrat v roko, da jo
111 V  |          je bil njegov sin Enriko še majhen dečko, podal se je
112 V  |        spregovori starček "vendar še jedenkrat čutim tvoje ogrevajoče
113 V  |         mož čez nekaj trenutkov, "še jednoč in sicer poslednjič
114 V  |           na blede ustnice svoje. Še jeden izdihljej in – po
115 V  |        razkladati, da so ga vrgli še le sinoči v ječo, kamor
116 V  |  sprejetih naročil. "Rad bi ostal še zaprt," pravi gospod. "ko
117 V  |    izprašuje Janez dalje, "da Vas še nekaj vprašam. Rekli ste,
118 V  |          se za bežečimi beriči in še marsikoga spotoma pošljejo
119 V  |    upognil svojega kolena, kaj pa še le pred drugimi ljudmi.
120 V  |      cerkve. Rad se podvrže vsaki še tako strogi kazni, le da
121 V  |          se je kesal, kakor morda še nikdar ne, ali ne zanašam
122 V  |         mu je moral obljubiti, da še danes proti Ogrskej odrine. ~
123 V  |         mene. Kdor izmed vas hoče še nadalje služiti grofa Urha,
124 V  |           zapasti grofovemu srdu. Še danes odrinem na Ogrsko.
125 V  |          Ogrsko. Predrzno bi bilo še dalje tu ostati. Ondi v
126 V  |        pokleknite in prisezite mi še jedenkrat zvestobo!" pozivlje
127 V  |           vsaj je je morda on sam še bolje potreben. Pengarja
128 V  |           boja domú. ~Mladeneč je še in mladeneč mora na ptujem
129 V  |          v turške boje, pa vendar še živim!" ~To je pomagalo.
130 V  |          Navdušen Janez Marjetico še jednoč na kipeče srce stisne,
131 V  |       mojega?" ~"Preden odrinemo, še vina semkaj za srečno pot.
132 V  |           vaške lipe. Sedaj stopi še poslanec sv. očeta k njemu
133 V  |    blagoslov. Konečno ga poslanec še popraša, na čim bi ga v
134 V  |          za njimi in doma ostalim še dolgo časa kazal sled, kam
135 V  |     konjskih kopit se je pa vedno še slišal na Teharje, kedar
136 V  |          že unostran Blagovne, ko še nekdo v eni sapi za njimi
137 V  |           domu! Mlado fante, nisi še zrelo za boj! Zakaj nas
138 V  |       Zakaj nas ustavljaš?" ~"Saj še komaj hlače nosiš," dostavi
139 V  |           doma krave pasi, za boj še nisi. Sedaj nas pa nikari
140 V  |       Laže se, kdor pravi, da sem še deček" jim fantič razžaljen
141 V  |         odvrne. "In kaj to, če mi še ne raste brada, imam pa
142 V  |           kakor zemlja, vendar pa še prav čvrsto kopita dviguje.
143 V  |         morem si pa kaj, da bi ti še jedenkrat ne zatrdil, da
144 V  |         Sibinjski vsled te novice še tisti večer vso svojo vojsko
145 V  |           Janez seže po sekiro in še hujše z njo dela, kakor
146 V  |     načelnik padel s konja, napnó še jednoč vse svoje sile in
147 V  |         obvežem. Morebiti ga tako še otmem smrti. Le pod tem
148 V  |      izroči Arabcu sekiro, dvigne še jednoč teharsko zastavo
149 IV |        sam vže jel dvomiti, da bi še ozdravil." ~"Toraj niso
150 IV |         tebi, da ozdravíš. Nikdar še nisem videl človeka tako
151 IV |          biti suženj, le da vidim še jednoč tovariša svojega,
152 IV |      Marjetica. ~"Pristavil mi je še na vprašanje, kaj da besedica
153 IV |          nastopil pot. Kaj, ko bi še danes odrinili?" ~"Ranocelnik
154 IV |   nadaljuje sluga, "da potrebuješ še najmanj mesec dni, da se
155 IV |          poprejšnje moči. Tudi bi še iz druzega vzroka ne bilo
156 IV |         ker se namreč naša ladija še ni vrnila iz Algira." ~Janez
157 IV |     razlagati, zakaj da je prišla še le za njimi in ni odrinila
158 IV |           vže prej spoznal, kakor še le v turškem taboru. Ničesa
159 IV | nakupljenih sužnjev, kam hočeš le še s tem?" ~Turek se ne da
160 IV |     malomarnemu Arabcu, ker ta le še neče denarja spraviti. Toda
161 IV |        pomude na drugo ladijo, ki še nocoj Bog ve kam odrine.
162 IV |      domovino, kjer bodeta vendar še lahko srečna postala. Vse
163 IV |         srečna postala. Vse to in še več druzih sladkih nad bilo
164 IV |   nesrečnika takó presrčno, kakor še nikdar v svojem življenji. ~
165 IV |    drugači naji zopet zgrabijo." ~Še enkrat se objameta in le
166 IV |          enkrat se objameta in le še trenutek in – globina bi
167 IV |           dobro plačuje in da ima še mnogo zlatá pri sebi. Vže
168 IV |        bodo ljubi oče – če namreč še žive – veseli, ko me zopet
169 IV |      vgledajo na obzorji – seveda še daleč pred saboj črn trak.
170 IV |        dobil je vsak odkupljencev še toliko denarja, da je lahko
171 IV |      deset tisoč cekinov odkupite še lahko več sto krščanskih
172 IV |        sto krščanskih sužnjev, ki še vedno v Algiru zdihujejo
173 IV |         plemenitosti, kakoršne ni še nikdar našel. Oba sta se
174 IV |           prihodu, in kar je bila še menda najbolj glavna reč:
175 IV |           Oh Janez, ali si vendar še živ, hvala Bogu!" Janez