Part

  1 I  |           kakor še dandanes. ~Ako si delavce motril paznim očesom,
  2 I  |     motril paznim očesom, spoznal si na prvi hip, da je bilo
  3 I  |      robcem po potnem čelu, hoteč si ob jednem zbrisati tudi
  4 I  |           pravi: "Nisem vedel, da si zadej. Domneval sem te spredaj
  5 I  |          za svet. No, kakor vidim si bila danes jako pridna,
  6 I  |       bila danes jako pridna, ker si po okopavanju koruze, s
  7 I  |       okopavanju koruze, s kterim si se ves ljubi dan ob neznosni
  8 I  |         sem jih našla, povila sem si pa šopek. Glejte ga, ali
  9 I  |       božjepótnike. Mnogo ni, kar si na ta način pridobim, vendar
 10 I  |        bila jako rada prosila, pa si ne upam prav." ~"No, no,
 11 I  |         dva škafa vode; vse drugo si bodem že sama oskrbela.
 12 I  |          ji je ta mlin; tedaj sta si pa nos in brada bila najbližnja
 13 I  |          ni bilo neznano, kar sta si dva na skrivnem na ušesa
 14 I  |        vže misliti na odhod, zato si popravi svojo zeleno čepico,
 15 I  |            sem ga nagovorila, "da si vže več časa tako otožen,
 16 I  |          časa tako otožen, ti, ki si bil vedno vesel in zgovoren,
 17 I  |            da se ogibaš ljudí, ki si jih poprej iskal, kjer se
 18 I  |           vratam podbojev. Izberi si jo izmed naših deklic, ktera
 19 I  |         mi je vže sama dejala, da si ji izmed vseh teharakih
 20 I  |          kaj bo zinil, on pa, ker si menda ni upal vprašati,
 21 I  |      vpraša: "Kaj ti je Janez, da si danes tako zamišljen? Le
 22 I  |        okoli sebe in vpraša: "Kaj si rekel, Jaka?" ~"Vsi ga debelo
 23 I  |        okoren in nevkreten. ~"Kaj si tako zamišljen Janez, kar
 24 I  |          odšli so v cerkev, le ti si ostal na mestu, kakor bi
 25 I  |          mogla pomagati." ~"Dobro si govorila, Marjetica, kajti
 26 I  |           me tako sodiš! S čim bi si bila to zaslužila? Kaj ti
 27 I  |          v zveste oči, "prisilila si me, da ti odkrijem svoje
 28 I  |          varalo lastno srce. Moja si in moja bodeš, dokler nam
 29 I  |         razveseljuje srce!" Janez si ne more kaj, da bi v tem
 30 I  |        ničesar sramovati v svesti si svoje nedolžnosti in svetega
 31 I  |          svojega zeta, Janez, saj si najčvrsteji, najpametneji
 32 I  |          srečno družbo, vendar pa si ni mogla kaj, da bi ne bila
 33 II |         živahni fantje kratili so si jo z veselim petjem in radostnim
 34 II |   ciganski so vzgojeni. Ohranita, si sv. vero in zakonsko zvestobo,
 35 II |         zbrani švignilo, kakor bi si koga ondi izbiralo. Pengar
 36 II |          Mlinarjev. Da, fantje so si napivali celo na zdravje
 37 II |          sodu shranjeno, in ktere si je le ob velikih praznikih
 38 II |     čedalje bolj gorko in – odpne si nekoliko haljo. Toda, kakor
 39 II |           njegovim stanom," misli si Janez ter prične skrivnostnega
 40 II |       strani opazovati. Čem dalje si ga ogleduje, tem manje mu
 41 II |       posluh. Vse vtihne v svesti si kake ostroumne napitnice.
 42 II |       potajil rekoč: ~"Le oglejte si noža bolje pri luči, morda
 43 II |           z resnico na dan, sicer si bode ogledal moj nož, kje
 44 II |          tej opravi semkaj, da bi si tem laglje izprosil prenočišča
 45 II |           pod to-le streho, da bi si tem laglje ogledal, kako
 46 II |         čvrsta in jedrovita. Grof si ne da dvakrat velevati in
 47 II |          ne bil. Ubogi mož mislil si je iz začetka, da so jo
 48 II |          cesarskih cekinov, ktere si je bil v teku let prihranil
 49 II |         darila in ponudbe. ~"Išči si nevbogljivo svojo hčer pri
 50 II |   grobokop mrtvega ondi!" ~Pengar si oddahne. Srdito se obrne
 51 II |   trenutku in v lastni krvi opral si bodeš tu na mestu svojo
 52 II |        lahko se ne rešiš. Če tudi si nam prisiljen razodel resnico,
 53 II |           za sedaj zadovoljen, da si se rešil gotove smrti, ako
 54 II |           rešil gotove smrti, ako si resnico govoril, kar se
 55 II |           in posebno ti Janez, ki si kot Marjetičin ženin pri
 56 II |           srce v hlače zlezlo, da si več ne upata dalje, odkar
 57 II |          nocoj kratkočasiti? Kedo si in kam greš? Odgovarjaj,
 58 II |         Janez v besedo, "sedaj ko si sove, čuki in druga mračna
 59 II |       omadeževati z vami." ~"Kedo si, da tako predrzno z manoj
 60 II |           stan. Toda na tak način si pošteni kmetski prostaki
 61 II |         bilo Janezu odveč. Odveže si hitro svoj zavratni robec
 62 II |        grofu Šimekov Tone, "takoj si pripravim kosó in skujem
 63 II |         ugodna. Vaše starešinstvo si voli novega načelnika kardelu.
 64 II |            kakor nocoj. Zapomnite si tudi, kake korenine da smo
 65 III|         preširnih fantov. Posebno si pa hočem zapomniti one štiri
 66 III|         podaviti dati. Rabelj naj si oskruni roke nad vami. Kedar
 67 III|           posrečilo. Da, da, tega si moram pred vsem pridobiti
 68 III|         kozla" v samostan, da ste si dali za poskušinjo vže obleko
 69 III|           nikdo ne kliče, zapomni si to!" ~Grofica obmolkne,
 70 III|          večera ne presuče." Grof si raztrga haljo raz telo,
 71 III|        streho. Grof plane kvišku, si zmane oči in poravna obleko,
 72 III|          več v grad in ne venkaj. Si me li razumel?" ~Sluga prikima,
 73 III|          ga ni veselilo. Ogleduje si pečat, prebira naslov ter
 74 III|        občutljivo kaznoval, kakor si bodeš zaslužil. Prvo je,
 75 III|          sinočni tolovaji, drugič si pa izumi kak pameten način,
 76 III|           v grad dobiti. Ne želim si je tolikanj sebi na ljubo,
 77 IV |           je zvit kakor lisjak in si bo izvestno od dveh zli
 78 IV |         vsak svojo pot, obljubijo si, pri volitvi zopet sniti
 79 IV |           spregovori rekoč: ~"Kaj si misliš sedajle, Janez?" ~"
 80 IV |            da ne bo odjenjal. Kar si v glavo vbije, je kakor
 81 IV |         Take in enake misli izbij si le kar iz glave! Meni kvasi
 82 IV | vznemirjena vpraša: ~"Kako pa, da si danes vže na vse zgodaj
 83 IV |     nikdar trdila, le mislila sem si, da si morda kaj neprijetnega
 84 IV |     trdila, le mislila sem si, da si morda kaj neprijetnega doživel,
 85 IV |           mirno spati." ~"Vganila si nekoliko. Res se bojim,
 86 IV |           je ličen nožič. Za vrat si je dejala rudečosvilnato
 87 IV |      vedno povešaš glavo! Kakó pa si bil včeraj dobre volje in
 88 IV |         je le o tebi sanjalo. Kaj si mi pravil poprej pri vodnjaku
 89 IV |         Ne bojim se boja, saj sem si ga vendar vedno tako goreče
 90 IV |    junaški govoriš, primaruha, da si tako pogumne bi ne bil mislil,"
 91 IV |          bi moral jaz v boj. Sama si mi pokazala najboljšo pot,
 92 IV |       jedna ter ista oseba, misli si Janez, Marjetici pa ničesa
 93 IV | obiloštevilimi kramarji, kjer sta si ogledavala razno blago,
 94 IV |      druzega vzroka, kakor ta, ki si mi ga zjutraj na poti razodel,
 95 IV |    brigalo. Ko je pojedel, podpre si glavo z roko ter se potuhne,
 96 IV |           Da, da, nisem se motil, si vže pravi! Ali si vže pozabil,
 97 IV |          motil, si vže pravi! Ali si vže pozabil, kaj sem ti
 98 IV |        gre svojo pot, ne onesnaži si svojih rok ž njim, požurimo
 99 IV |           oprsnik, izvleče pismo, si odkašlja ter začne brati: ~"
100 IV |            Pozvani ste semkaj, da si izvolite novega načelnika
101 IV |       kakor služabnikom! Od sedaj si mi jednakoroden, ker si
102 IV |           si mi jednakoroden, ker si postal načelnik teharskemu
103 IV |           za to. Lepše prilike bi si pač ne bil mogel za to želeti,
104 IV |         kamorkoli sem šla, povsod si bil z manoj. Ali še veš,
105 IV |          pa povitežili. Nikdar bi si ne bila mislila, da mi bo
106 V  |        radovedni kaj da bo! Janez si izbere izmed njih deset
107 V  |          zmajal in odšel. ~"Dobro si se odrezal, Janez!" pritrdi
108 V  |        bila v teško železje. "Kdo si in kaj si zakrivil?" vpraša
109 V  |           železje. "Kdo si in kaj si zakrivil?" vpraša Janez.
110 V  |          zopet začne, náte! Morda si ti moj sin tukaj, morda
111 V  |       Ondi ga Janez vpraša: "Kedo si in kaj si zakrivil, da so
112 V  |           vpraša: "Kedo si in kaj si zakrivil, da so te vrgli
113 V  |          živiš, odpuščam, če tudi si me dal zakopati živega v
114 V  |             nič več ne dvomim, da si res tukaj moj sin Enriko!" ~"
115 V  |        plemenitaške korenine, ter si je pridobil v trgovini z
116 V  |          natovorjenih konj, ktere si bode pa sam izbral. Huda
117 V  |           vtakne v ječo, blago pa si prisvoji. Grof je potem
118 V  |           zakaj da je zaprt. Vsak si je mislil, da mora izvestno
119 V  |    beraško palico. Ko sin dorase, si izvoli duhovski stan. Bil
120 V  |     poslednjič se ti zahvalim, da si rešil me na poslednjo uro
121 V  |       dokler mi ne poveš, kedo da si! Tako nam je povelje." ~"
122 V  |       uide. Vsak bo prejel, kakor si je zaslužil!" Nato grof
123 V  |          ure vže sta se borila in si krhala meče, konečno pa
124 V  |           ničesar, kajti ne maram si čistih rok z vami omadeževati.
125 V  |         junaku, prilika priboriti si lavorike. Lepše prilike
126 V  |           križ križarski, pripaši si meč božji in pridruži se
127 V  |       Urha, slobodno mu in volite si drugega načelnika. Mene
128 V  |     matere, ne sestré, ne ljubice si niso upale ugovarjati in
129 V  |          dvigne objokano obličje, si obriše s predpasnikom solzne
130 V  |           in v boji ukam, ker sem si svest božje pomoči in gotove
131 V  |      Fante smeh posili. "Čigav pa si? vpraša ga konečno Janez,
132 V  |     božjem imenu, hodi z nami, če si že res tako močan, kakor
133 V  |          že res tako močan, kakor si silen. Ne morem si pa kaj,
134 V  |          kakor si silen. Ne morem si pa kaj, da bi ti še jedenkrat
135 V  |       Janez vedno rekel: "Sam sem si ga izredil in sam ga hočem
136 V  |        dvigneta morske valove, in si val za valom zmiraj silneje
137 V  |             pohvali Arabec. "Jako si mi všeč, krščanski junak.
138 V  |        rane, slavno zastavo ovije si pa mesto srajce okoli života
139 V  |           da je v turškem taboru, si srdito raztrga zaveze raz
140 IV |          dva iz njegove krvi. Vže si stoje kristijani in Turki
141 IV |          in njegovemu preroku, da si se vendar jednoč zdramil
142 IV |       Suženj?" vzdihne Janez, ter si obriše znoj iz vročega čela. ~"
143 IV |           čela. ~"Da, da, tudi ti si sedaj njegov suženj z manoj
144 IV |       vred. Toda zahvali Boga, da si, prišel k mojemu gospodarju,
145 IV |           jo najdem. Zapisati sem si jo moral, da je ne pozabim. '
146 IV |        kaj da besedica pomeni, da si jo bodeš vže sam po svoje
147 IV |         vže ž njimi vred, le tako si je tolmačil, da je tovariš
148 IV |      Pengarjevo kobilico, le tako si je mogel razložiti njeno
149 IV |     poslovilo z naročilom, da naj si ga po svoje raztolmači.
150 IV |            Ničesa pod milim Bogom si ni srčneje želel, kakor
151 IV |           kako in na kak način da si ga je prisvojil. Turek je
152 IV |           molk, "evo ti svoto, ki si jo zahteval." ~"Mož beseda
153 IV |          do tvojih cekinov. Vzemi si toraj sužnja, cekine pa
154 IV |      spregovori došli čez malo in si obriše solze iz lic, "menim,
155 IV |          druzega kazalo, kakor da si je kupil dragoceno turško
156 IV |          vsklikne: "Oh Janez, ali si vendar še živ, hvala Bogu!"