Part

  1 I  |          Odkrije se, ter se obriše z robcem po potnem čelu, hoteč
  2 I  |          sedemnajstletna Marjetica z motiko čez levo ramo, na
  3 I  |           lasje so bili prepleteni z modrimi in rudečimi trakovi
  4 I  |         strinjajočega se popolnoma z najlepšimi uzori narave
  5 I  |           bodo male žabice vesele! Z najlepših cvetlic, kar sem
  6 I  |         namežika ženica pomenljivo z levim očesom Marjetici,
  7 I  |        danes. Saj vendar ne pojdeš z jerbasom k Sv. Ani. Skoraj
  8 I  |    najbližnja soseda. Oba sta bila z bradovicami obraščena. Kedar
  9 I  |         pri nji. Lahko noč!" ~"Bog z vama!" odgovori ji Pengar. ~"
 10 I  |     celjski medičarji svoje šotore z rdečimi zastavami. Za cerkvijo
 11 I  |           v dobravi. Rdeč telovnik z debelimi srebrnimi gumbi,
 12 I  |         Šimekov in nabija možnarje z opeko, "skušal sem to in
 13 I  |           govori!" Janez jo oprime z desnico okoli pasu in lahkotno
 14 I  |            Tone, Janezov prijatelj z drugimi fanti, ki so zaljubljeno
 15 I  |            je Janezovo ljubkovanje z Marjetico vže nekaj trenutkov
 16 I  |         zopet Marjetici namežikala z levim očesom, češ, kaj lepo
 17 II |            fantje kratili so si jo z veselim petjem in radostnim
 18 II |         nje spomnili, ki se v hiši z jedili gosté od njenih rok
 19 II |            pa v omenjenem trenutku z bistrim svojim sokolskim
 20 II |          ki ni v nikakoršni dotiki z njegovim stanom," misli
 21 II |            miru!" ~"Le brž, le brž z resnico na dan, sicer si
 22 II |            takoj na lov na njo ter z vso svojo druhalijo pridivja
 23 II |            je natovóriti dva konja z raznim blagom, ktero je
 24 II |        Pred odhodom se še poškropi z blagoslovljeno vodo, napravi
 25 II |      solznih oči, ki se je med tem z vitezi okoli njega stoječimi
 26 II |           se je pripravljal, da bi z vitezi odšel v grajske sobe,
 27 II |    porogljivo grof in krohotaje se z vitezi odide. Zagorec plane
 28 II |          Stara Martinaška prihrumi z velikimi burklami v hišo
 29 II |     kuhinjo odvesti. ~Janez zgrabi z levo meniha, v desnici vihti
 30 II |            da bo prišel o polunoči z dvema beričema v meniški
 31 II |            usta zamašili, potem pa z njo zbežali v Bežigrad,
 32 II |            pokrajini, ko se fantje z menihom v sredi med saboj
 33 II |       zgrabi za nož. Tone moral je z vso silo Janeza zadržavati,
 34 II |     zadržavati, da se ni prenaglil z napadom. "Ne bodi vendar
 35 II |           svet podere. Če ne pojde z lepo, mora z grdo. Na polu
 36 II |           Če ne pojde z lepo, mora z grdo. Na polu pota ostajati,
 37 II |           nad nje in zgrabi prvega z levico za zatilnik, ga dvigne
 38 II |            pač ni mogel napraviti! Z grofom vred razorožena sta
 39 II |            ker se neče omadeževati z vami." ~"Kedo si, da tako
 40 II |          Kedo si, da tako predrzno z manoj govoriš, z manoj svojim
 41 II |          predrzno z manoj govoriš, z manoj svojim gospodarjem,"
 42 II |            semkaj!" ~"Kdo se drzne z manoj, grofom Urhom, tako
 43 II |           bodem prisostvoval i jaz z vso gospodo. To bode pač
 44 II |          Lahko noč!" odzdravi grof z zatuhlim glasom, kakor bi
 45 II |            ni pripetilo, kar živi. Z zobmi škripaje hitel je
 46 III|              mora se sam smejati: "Z vami, grofica, danes menda
 47 III|          vže dolgo ni nihče drznil z manoj govoriti." To izpregovorivši
 48 III|         zgodi!" zdihne poslanec in z beriči odide. ~Grof prične
 49 III|           zmerjati in ga obkladati z najgršimi prijimki. Iz službe
 50 III|         zmožnosti, toda grof mahne z roko, in to je bilo znamenje,
 51 IV |          srednji vbere in naposled z obema veliki vjame. Milo
 52 IV |            vbije, je kakor bi bilo z žebljem pribito. In če nas
 53 IV |            da bi sedaj pač ne bilo z lepa dostojnejega načelnika
 54 IV |          in videl sem se že v duhu z bojno čeljado na glavi,
 55 IV |            oblekla in se nemudoma, z mlekom na pot podala. Kmalo
 56 IV |          škafu pa vse polno posode z mlekom. Na srebrnem pasu
 57 IV |           pridna." pravi Marjetica z zvonkim glasom, ko ga doide, "
 58 IV |     popotnika zanemarjenega berača z divje zaraščenim obrazom,
 59 IV |         poprosi božjega darú, roko z velikim molkom proti njima
 60 IV |         kakor da bi jima bil le-tá z debelo gorjačo pretíl. Kaj,
 61 IV |             kar pride Šimekov Tone z drugimi fanti. ~"Dobro došli,
 62 IV |           pojedel, podpre si glavo z roko ter se potuhne, kakor
 63 IV |         Kdo vé, kaj bi bili fantje z beračem - ogleduhom naredili,
 64 IV |          trikrat zatrobi na bogato z zlatom in srebrom okovani
 65 IV |           kolikor se namreč tičejo z mirom v deželi in poveljništvom
 66 IV |            kopica teharskih fantov z Janezom v sredi pred grofov
 67 IV |   kamorkoli sem šla, povsod si bil z manoj. Ali še veš, kakó
 68 IV |   zdihljaji dvigali so se združeni z gorečimi molitvami iz deviškega
 69 V  |       Šimekovega Toneta ter odrine z njimi proti Bežigradu. ~
 70 V  |           mu kar kolena šibile. Le z glavo je neverjetno zmajal
 71 V  |       vreči. Oba h krati vpreta se z združenimi močmi vanje in –
 72 V  |            groza – najdeta človeka z razpetima rokama na zid
 73 V  |            zahoda. Blagovolite iti z nama, da ga priporočite
 74 V  |          si je pridobil v trgovini z jutrovimi deželami veliko
 75 V  |          se je trgovec nekega dne, z obilim in dragocenim blagom
 76 V  |          so mu vže odrvenjevale. ~"Z Bogom dragi sin, z Bogom!"
 77 V  | odrvenjevale. ~"Z Bogom dragi sin, z Bogom!" nadaljuje mož čez
 78 V  |           ondi pred stolom božjim! Z Bogom, z Bogom, moči me
 79 V  |            stolom božjim! Z Bogom, z Bogom, moči me zapuščajo
 80 V  |      dvoriščnih vratih, ki so bile z železom okovane. Tone potihem
 81 V  |           Grof Urh obkolil je grad z veliko četo beričev in ravnokar
 82 V  |          Dobro da te imam v pestéh z vso tvojo ponočno druhalijo.
 83 V  |            je zaslužil!" Nato grof z vso silo telebi ob vrata
 84 V  |           povrnejo, najdejo Janeza z grofom v dvoboju. Hitro
 85 V  |       kajti ne maram si čistih rok z vami omadeževati. Velikodušno
 86 V  |       umolkne, kakor bi ga bil kdo z nožem v srce sunil, kajti
 87 V  |          pod lipo in sicer dekleta z zelenimi venci, možaki pa
 88 V  |      čutarami. Pozdravljali so jih z radostnim ukanjem, kajti
 89 V  |  Pengarjevi Marjetici bodoča dota. Z Bogom toraj, draga vás domača,
 90 V  |           toraj, draga vás domača, z Bogom sosedje moji, fantje
 91 V  |           moji, fantje in dekleta, z Bogom, z Bogom!" ~"Mi gremo
 92 V  |        fantje in dekleta, z Bogom, z Bogom!" ~"Mi gremo s taboj!"
 93 V  |          je toraj resna vaša volja z manoj deliti vesele in žalostne
 94 V  |           li hočeš ti nežna devica z manoj v krvavi boj. Rožica
 95 V  |      sloveti. Saj sem šel tudi jaz z rajnikim grofom Ermanom
 96 V  |            poln požunec in pravi: "Z Bogom Teharjani! Svoje poštenje
 97 V  |       lahko spoznali sredi boja. ~"Z Bogom, z Bogom!" čuje se
 98 V  |    spoznali sredi boja. ~"Z Bogom, z Bogom!" čuje se sedaj od
 99 V  |            Danes zjutraj sva imela z očetom nekoliko računa skupaj,
100 V  |       domače so me hoteli namazati z leskovim oljem, jaz pa sem
101 V  |        Desetletno smreko podrl sem z njo v treh udarcih in turška
102 V  |            bo v božjem imenu, hodi z nami, če si že res tako
103 V  |          ter se je jako ljubeznivo z njim pogovarjal o slovenskih
104 V  |           je. Turki namreč so bili z živežem tako založeni, da
105 V  |           se teharska četa v tabor z novico, da gre obleganemu
106 V  |        prav grdo opsovavali in jih z gjaverskimi psi obkladali. "
107 V  |         seže po sekiro in še hujše z njo dela, kakor poprej z
108 V  |           z njo dela, kakor poprej z mečem. Toda tudi on ni bil
109 V  |           mi svojo sekiro in odidi z mojim sužnikom v tabor.
110 V  |            krvi vzrok. Sluga odide z nosilnico zopet na bojišče,
111 V  |            teharsko zastavo, da bi z njenimi razrezki obvezal
112 V  |           proč, kar zagleda na nji z rudečimi nitkami všito ime
113 IV |       bojno polje bilo je nasejano z ranjenci in mrtveci kakor
114 IV |          kako da so ga potem Turki z Vogljarjevim vred vjeli,
115 IV |         zopet ugleda ime Marjetica z rudečimi nitkami všito,
116 IV |            ki je prenesel v družbi z Mihom Janeza iz bojišča
117 IV |         razkrij mi resnico, kaj je z menoj, ali se mi sanja ali
118 IV |            tovariš?" ~"Odjadral je z mojim gospodarjem v Algir." ~"
119 IV |          ti si sedaj njegov suženj z manoj vred. Toda zahvali
120 IV |           da ni res blaga duša, ki z nami sužnjimi lepo ravná,
121 IV |            ime pustil za poslovilo z naročilom, da naj si ga
122 IV |            prihiti postrežnik domu z novico, da je ladija iz
123 IV |         Ponosno je priplula v luko z napetimi jadri. Verige zarožljajo
124 IV |           Marjetice. Naglo prebere z očmi četo Arabcevih sužnjev,
125 IV |         težak. ~"Ti se morda šališ z menoj, gospodine?" očita
126 IV |           ostal!" seže zopet Turek z besedo v nestrpni molk, "
127 IV |           poslanec, ki ga je Janez z njegovim očetom vred na
128 IV |       kterega je necega dne poslal z izobčevalnim pismom do grofa
129 IV |        Bežigrada, ste ta svoj dolg z najinim oslobojenjem dvakrat
130 IV |          konečno planeta prepirača z golimi meči drug na druzega.
131 IV |          kakor kaka podrtija. Grad z vsem posestvom vred prišel
132 IV |        hvala Bogu!" Janez pa mu le z vsklikom "Tone!" nasproti