Part

 501 V   |               sin, ki me sedaj za roko držiš, ne pojdeš poprej od mene,
 502 II  |         ogledal, kako sledé sobe druga dtugej, posebno pa da bi zvedel,
 503 II  |               njej raztopljeni. Vinski duh razvijal se je pri mizi
 504 V   |              kako je on prišel v ječo. Duhoven mu začne razkladati, da
 505 IV  |        odkupljeni obožavali so svojega duhovnega očeta, rimskega papeža,
 506 V   |                bil tak, da je vendarle duhovnikova obveljala in Janez mu je
 507 V   |                Janez izroči svetinjico duhovniku, naj bi jo le-ta dal starčeku
 508 V   |            zamotan, ga nujno osnaži in duhovnu podá. Ta ga položi umirajočemu
 509 V   |               Ko sin dorase, si izvoli duhovski stan. Bil je jako moder
 510 III |        ravnokar se razcvetajoča rožica duhteča. Osoda ti je sicer ugodna,
 511 IV  |           tjekaj spremljal. Izza robca duhtel ji je rožmarinov vršič.
 512 V   |                in dragocenim blagom na Dunaj. Srečno mu je priplavala
 513 V   |         privlekla se je gosta megla od Dunava in Save in je zavila ves
 514 V   |                doline potok krvi proti Dunavu, toliko vže je zahteval
 515 V   |             skozi malo linico v ječnih durih jed in pijačo in čez nekaj
 516 III |            grof!" pravi poslanec proti durim umaknivši se. "Prej ne dobite
 517 II  |                pobožen mož, meniha med durmi stoječega vgledati, hiti
 518 IV  |         poljubi. Čudil se je tolišnjej duševnej plemenitosti, kakoršne ni
 519 IV  |             bil sam popolnoma potrt na duši. Splazi se pod krovom do
 520 I   |               nedrije, kakor bi jo kaj dušilo. ~"Štiriperesne deteljice
 521 Pred|               se potegovali za njegove dušne in telesne koristi, kjer
 522 II  |              da bo prišel o polunoči z dvema beričema v meniški obleki.
 523 III |               in gleda meglo iz doline dvigajočo se. Kaj lep je bil razgled
 524 IV  |                po trati in iz dimnikov dvigal se je veselo dim kviško,
 525 III |              preganjati jeli, da se je dvigala kvišku in razhajala. Vse
 526 IV  |             pri tebi in molitvice moje dvigale se bodo k Bogu v nebesa,
 527 IV  |                prsi. Globoki zdihljaji dvigali so se združeni z gorečimi
 528 IV  |             tem večja, čem višje se je dvigalo solnce. ~Pri Pengarjevih
 529 V   |            solnčnih žarkih preganjana, dvigati jela, zagledajo kristijani
 530 V   |            Kakor dva nasprotna viharja dvigneta morske valove, in si val
 531 V   |                Roka ne more več krepko dvigniti sekire, ščit mu zdrkne iz
 532 IV  |               Janez hlastno v postelji dvignivši se. ~"Tudi, kakor hitro
 533 V   |               pa še prav čvrsto kopita dviguje. Pengarjevi je pa tudi ne
 534 V   |              najdejo Janeza z grofom v dvoboju. Hitro mu hočejo na pomoč
 535 IV  |            vsklikne Janez in poslednje dvojbe so zginile, da Vogljarjev
 536 I   |               fanti, ki so zaljubljeno dvojico v najlepšem in najslajšem
 537 IV  |           nadjal, pogleda ga, kakor bi dvojil, če je mož pri zdravi pameti,
 538 IV  |             med vsemi pa sta bila brez dvoma Mlinarjev Janez in Pengarjeva
 539 IV  |                   Janez ni kar nič več dvomil, da njegov tovariš ni bil
 540 V   |              časa starček, "nič več ne dvomim, da si res tukaj moj sin
 541 IV  |              ranocelnik je sam vže jel dvomiti, da bi še ozdravil." ~"Toraj
 542 III |          ljudstvo ali celo na cesarski dvor. Poslednje bi mi bilo posebno
 543 II  |             svet, kar ga imaš s tem-le dvoriščem vred, postani kmetska last
 544 V   |            zasliši močno robencanje na dvoriščnih vratih, ki so bile z železom
 545 IV  |                po nekdanjem prostornem dvorišču sedaj orje, seje in žanje,
 546 IV  |             časa povpraša zaupno svojo dvorkinjo: "Kako ti je všeč ta prosti
 547 II  |               bila. Na samem cesarskem dvoru niso lepše imeli! Bog ji
 548 II  |                 daj mi vplenjeno hčer, edinico mojo nazaj!" ~Marjetica
 549 V   |            obsevalo, ne ogrevalo. Celó edino oknice v ječi so mi zamrežili!
 550 IV  |                v klešče priti. Take in enake misli izbij si le kar iz
 551 V   |            hudodelec biti. Od takih in enakih ropov je rod celjskih grofov
 552 V   |             čile konje in deró viharju enako nad sovražnika, naravnost
 553 IV  |                in svetom enakorodni in enakoredni!" ~Nepopisljiva radost nastane
 554 IV  |                mi pred Bogom in svetom enakorodni in enakoredni!" ~Nepopisljiva
 555 V   |                Blagovne, ko še nekdo v eni sapi za njimi pridrvi, vže
 556 IV  |              naji zopet zgrabijo." ~Še enkrat se objameta in le še trenutek
 557 I   |              posloviti. "Janez počakaj enmalo, ti bodem nekaj povedala." "
 558 IV  |               starešinstvo je izvolilo enoglasno za novega načelnika Mlinarjevega
 559 I   |          jeziček bržkone še celo uro v enomer, ko bi ji ne bil Pengar
 560 I   |              kjer je služila pri grofu Erazmu II. za malo deklo v kuhinji.
 561 IV  |               besedo v nestrpni molk, "evo ti svoto, ki si jo zahteval." ~"
 562 IV  |                za izkrcavanje blaga iz Evrope ravnokar pripeljanega. Nadjal
 563 V   |            pravi, da sem še deček" jim fantič razžaljen odvrne. "In kaj
 564 I   |           Marjetica," zaori trikrat iz fantovske družbe v tiho noč. ~"Marjetica
 565 I   |            jako redki in gorjé ptujemu fantu, ki bi se bil drznil med
 566 IV  |               pobožnost opravljala. Iz farne cerkve poda se Janez k Sv.
 567 IV  |             kvišku, obleče se in gre v farno cerkev tolažbe iskat. Vže
 568 II  |           najde sveži grob svoje hčere Franice, kamor so jo pred tremi
 569 II  |              same domu in ker so našli Franičin robec raztrgan med robidovjem.
 570 II  |                tedaj ugrabil Zagorčevo Franico iz Košnice in jo po sili
 571 III |             njih, kakor bi se jim bilo gabilo v notranje prostore, tega
 572 II  |                Lopov, ako se še jednoč ganeš, ali nas sicer izdaš, porinem
 573 V   |              slabeje. Skrbni sin se ni ganil od postelje očetove. Stregel
 574 II  |              na prag hitelo, kar se je gibati moglo, razume se pač samo
 575 I   |             leskeč srp. Života je bila gibčnega, kakor siva jelka v gozdu,
 576 V   |               vpehalo. Fantje so srčno ginjeni stali okoli bolnika. Vse
 577 IV  |               po zeleni travi posedši, gizdalinsko opravljeni gospodiči so
 578 V   |              sablje so vže jako željne gjaverske krvi, ktere že dolgo časa
 579 V   |               grdo opsovavali in jih z gjaverskimi psi obkladali. "Le pridite
 580 III |               polno gnjusobne golazni. Glad naj vas potem ondi zadavi,
 581 I   |              ji Pengar brezkonečno nit gladke govorice, "vže dovolim,
 582 IV  |               ondi stoječih in jela na gladki morski planjavi brazdo rezati.
 583 I   |                ki ne spadajo semkaj." ~Gladkojezični ženici tekel bi bil jeziček
 584 III |                izročiti pismo, tako se glasi dano naročilo sv. očeta
 585 IV  |              le mogli, vsaka je hotela glasneja biti, da bi več darov dobila.
 586 IV  |              Rog na vasi se čuje vedno glasneje, trobente zapojó in grofov
 587 V   |               Urh!" zakliče Janez tako glasno, da ga je na daleč okoli
 588 II  |                Tone ga takoj spozna po glasu in ukanju rekoč: ~"To je
 589 IV  |               je bila še menda najbolj glavna reč: Vsak je želel slišati,
 590 V   |           skupaj. Tri dni pred odhodom glavne armade, poslal je Sibinjski
 591 IV  |                Urha ni več. V duhu sta gledala vže zelene domače trate,
 592 I   |                ves čas jako zaničljivo gledali, kakor pes psa, kedar kost
 593 III |                 takoj vstala in prišla gledat, kaj-li grof danes tako
 594 III |               človeštva obdanega gradú gledati. Po savinjski dolini je
 595 IV  |        objameta in le še trenutek in – globina bi jih bila požrla, toda
 596 IV  |               brazdo nad sinjega morja globino in vendar je plavala po
 597 V   |            pokoplje pod saboj v morski globočini, prav tako privrela je križarska
 598 I   |                Res sem se bil nekoliko globokeje zamislil, kakor je sicer
 599 IV  |               sicer pod kipečimi prsi. Globoki zdihljaji dvigali so se
 600 I   |              kakor pes psa, kedar kost gloda. Toda kaj so mi mari take
 601 IV  |               je v vrelo juho, kako je gnala valove v velikem loncu. "
 602 II  |         prepričamo, ali so vsi jednega gnezda ali ne!" ~Koruznica zašumi
 603 IV  |               pririla je skozi ljudsko gnječo do Janeza. Trepetajoč obstoji
 604 IV  |               ni moglo uprav do šotora gnjesti, kajti ljudi je bilo čedalje
 605 IV  |                nosijo okoli. Vse se je gnjetlo k njemu, vse ga je pozdravljalo
 606 II  |              odpeljal v prokleto svoje gnjezdo, Bog mi greh odpusti! Izvestno
 607 V   |                kotu na slami vže napol gnjili vgleda čepeti človeško podobo,
 608 III |             človeških kosti, vse polno gnjusobne golazni. Glad naj vas potem
 609 V   |        razkadil. stopi Janez v ječo. V gnjusobnem kotu na slami vže napol
 610 II  |                se reši grozna slutnja. Godrnanje in nevoljnost postajata
 611 II  |              vže tako čuda nevoljen in godrnjá, nad vami – zaradi vaših
 612 I   |             koruza od sosedove, ker jo gojite, kakor bi vam na srcu rastla. –
 613 IV  |              nobenih sanj, temveč sama gola, žalostna resnica. Janez
 614 III |             kosti, vse polno gnjusobne golazni. Glad naj vas potem ondi
 615 IV  |            konečno planeta prepirača z golimi meči drug na druzega. Grof
 616 IV  |             jeli resnica ali le sanje, goljufne sanje. Ko pa na jedni zopet
 617 III |             hočem dobiti v pest, mlada golobica moja, Pengarjeva Marjetica
 618 II  |      grabežljivi jastreb odnese sladko golobico v nepristopno svoje gnezdo.
 619 I   |                proti večeru zgubiti iz gore in po Marjetičnega očeta
 620 Pred|             povpraševanja po nji in pa goreča želja, narod naš seznaniti
 621 IV  |               dvigali so se združeni z gorečimi molitvami iz deviškega njenega
 622 IV  |                je bil vtopljen v svojo gorečo molitev. Prišlec obstoji
 623 II  |            Božja kazen bi ga zadela in gorel bi na dnu pekla!" ~Menih
 624 III |            visoke odre in temne stolpe gorenje-celjskega gradu, v kterem se je vsaj
 625 I   |            bodeš, dokler nam bodo naše gorice rodile slastno kapljico
 626 IV  |               je na klopi pred hišo na gorkem pomladanskem solncu, ko
 627 II  |              prihajalo je čedalje bolj gorko in – odpne si nekoliko haljo.
 628 IV  |           letih vže pokazala je streha gornjega celjskega grada rebra. Viharji,
 629 II  |          ležala je Franica na celjskem gornjem gradu grofa Urha zvezana
 630 II  |             oprawljen in oprtan podá v gornjoceljski grad, kjer grofa na dvorišči
 631 IV  |              steklenej gori, o izdanih gospicah, o babjem somenju v Govčah,
 632 IV  |             zakonskem stanu. Dobro sta gospodarila, vzgledno živela in božji
 633 IV  |                mogotcem, kakor so naši gospodarji." ~"Suženj?" vzdihne Janez,
 634 IV  |            zdravih rok! Druzega mi pri gospodarstvu ne manjka, kakor pridne
 635 IV  |                 gizdalinsko opravljeni gospodiči so se klanjali našopirjenim
 636 IV  |                se morda šališ z menoj, gospodine?" očita Turek malomarnemu
 637 IV  |               ni živa duša mislila. Ko gospodinja pujskom hrane prinese in
 638 II  |            svari resnobno Marko. "Taki gospodje se znajo jako lepo in trdno
 639 III |             Hvaljeno in slavljeno bodi Gospodovo ime od solnčnega izhoda
 640 IV  |          lepotarili. Res da niso znali gospodski sladko govoriti in ne neslanosti
 641 III |            bilo pač lahko, cesarjevega gospodstva znebiti se in samostojen
 642 I   |              Ne, da bi kaj imela proti gospodu župniku, i Bog obvaruj,
 643 II  |         odtegniti, saj ste vendar tudi gost v naši družbi". ~"Služabnik
 644 IV  |               gospodo, viteze in ptuje goste, na levi pa za teharskega
 645 II  |        spomnili, ki se v hiši z jedili gosté od njenih rok pripravljenih. ~
 646 I   |          večkrat po sedminah, svatbah, gostijah in na kolinah kuhala, kakor
 647 II  |               jedil, na njo nanošenih. Gostje so jedva dobro jei večerjati,
 648 IV  |           križec, debele jagode precej gosto nabrane so bile res skoraj
 649 II  |           Pengarja, na korist in srečo gostoljubne Pengarjeve hiše, na blagoslov
 650 V   |               bati, kajti zmaga nam bo gotova. Dobro jih poznam, kaki
 651 V   |               rešili vso ogrsko armado gotovega pogina. Sedaj se nam pa
 652 IV  |             dela, da bi bili le poprej gotovi. Vse je občudovalo njegovo
 653 II  |               v tvoje črno srce, kakor gotovo je Bog v nebesih." ~"Naprej,
 654 IV  |           gospicah, o babjem somenju v Govčah, o treh bratih, ki so bili
 655 II  |            bila lepa," zasuče mu Janez govor, "da bi vas mirno svojo
 656 I   |               ne bil Pengar prestrigel govora s strogo opombo, da naj
 657 I   |          Pengar brezkonečno nit gladke govorice, "vže dovolim, da ti Marjetica
 658 IV  |            Hrastinšici pripovedovali o govorici, ki je nastala v poslednji
 659 IV  |                nemških vitezih niti ne govorim ne. Ako se ne motim, je
 660 II  |            zvabivši jih, med tem mu pa grabežljivi jastreb odnese sladko golobico
 661 I   |            srpovi, kosami, motikami in grabljami. Nekaj korakov za to gručo
 662 V   |                kraja, po vaseh, trgih, gradovih in mestih in ljudi v imenu
 663 IV  |       nerodnost zgodila, pohvali to in graja ono, kakor se vrlemu gospodarju
 664 II  |                 da bi z vitezi odšel v grajske sobe, toda Zagorec ga ne
 665 IV  |                obleko. Opiral se je na grčavo gorjačo. Kakih šest korakov
 666 II  |              ne da dvakrat velevati in gré takoj na lov na njo ter
 667 I   |              milost, ondi za zobičasto grebenje solčavskih snežnikov. Se
 668 V   |                Vitezi nato vstanejo in gredo s Sibinjskim prihajajoči
 669 IV  |         praznično videti. Stari Pengar grel se je na klopi pred hišo
 670 V   |                posteljo položiti. Nato gresta s Tonetom še druge ječe
 671 II  |             priči domu podaste in spat greste, kakor se to poštenim ljudem
 672 V   |           pobere rekoč: "Janez, pojdi, greva nekoliko po ječah pogledat,
 673 II  |           kratkočasiti? Kedo si in kam greš? Odgovarjaj, sicer te pri
 674 II  |             Boga prosijo, da prizanaša grešnemu svetu zarad naših hudobij,
 675 II  |                bodeš tu na mestu svojo grešno dušo črnih madežev. "Še
 676 V   |              se jeli Turki iz utrjenih gričev v dolino spuščati, kjer
 677 V   |               je čez noč po nasprotnih gričih vtaboril in vtrdil. Med
 678 V   |               fantje, kakor iz jednega grla, "mi gremo skupaj, ker te
 679 II  |                Drugo jutro našel ga je grobokop mrtvega ondi!" ~Pengar si
 680 II  |                 da sem pogodil naklepe grofove." ~Lažnjivi menih prikima
 681 II  |             celjskih biričev, in kakor grofovih vitezev in drugih njegovih
 682 II  |                za njegovo rodovino, za grofovino, za čast in slavo celjskih
 683 V   |           okovano roko razbija, da kar gromi po dvorišči. "Lepa straža
 684 IV  |            božjih stojta! zaukaže jima gromovit glas. Janez se ozre in glej,
 685 IV  |          neskončno usmiljeni Bog rešil groze, ki ga čaka. Na nasprotni
 686 II  |              vsklikne Zagorec, desnico grozeč proti nebu povzdignivši, "
 687 II  |        spreletavali sta družbo. Vse je groznega hudobneža grofa Urha poznalo,
 688 I   |    razgovarjajoč se iz polja. Največje gruče prihajale so od bežigrajske
 689 I   |         grabljami. Nekaj korakov za to gručo stopa pa Pengar sam postavnih
 690 I   |          telovnik z debelimi srebrnimi gumbi, črne umetno in bogato obšite
 691 IV  |              kjer vzame škaf v roke in hajdi k vodnjaku. Ondi spušča
 692 II  |                zopet na poseben slučaj halja in po bliskovo hitro šine
 693 II  |                to trije možje v dolgih haljah iz gozda na mesečino. "So
 694 II  |               nimamo ojstrih mečev pod haljami? Toda meč bo prej ko ne
 695 II  |             prav njemu vtegnilo orožje hasniti, ker ste mu vže sveta obleka
 696 V   |                 tvoja žena s sinovi in hčerami in ljubimi vnučki. Kdo pač
 697 I   |                to stari Pengar k svoji hčeri, "sedaj se je pa tudi meni
 698 I   |            Prav sedaj dojide ga lastna hči, sedemnajstletna Marjetica
 699 II  |          nedolžnost, kakor pa da bi se hila dala grofu v greh zapeljati.
 700 II  |           nekoliko krepkeje: "Bolje bi hilo onemu, pristavljam še jedenkrat,
 701 V   |                celem svetu kot zvitega hinavca in prekanjenega lesjaka.
 702 I   |             očesom, spoznal si na prvi hip, da je bilo največ Pengarjevih
 703 IV  |               kakor brzi jeleni, kedar hite proti hladnemu studencu.
 704 IV  |                da sta kakor na perutah hitela proti slovenski deželi.
 705 II  |              je vse iz kuhinje na prag hitelo, kar se je gibati moglo,
 706 I   |               in po Marjetičnega očeta hiteti, da ju ta na lastne oči
 707 IV  |            nedolžno lice in srce ji je hitreje bílo kakor sicer pod kipečimi
 708 IV  |               hitro raznosila mleko po hišah, in preden je bilo prvo
 709 I   |          deveterih deželah. V irhastih hlačah nosil je ob stegnu zataknjene
 710 IV  |                proti Sv. Ani. Jutranja hladna sapa jela je pihljati, ob
 711 IV  |               jeleni, kedar hite proti hladnemu studencu. Čez malo časa
 712 IV  |               da je od Hrastinšekovega hlapca čula, kakó so Hrastinšekov
 713 V   |               grof pričakuje s svojimi hlapci. S temi napade tovornike
 714 II  |             zgrabil, ozre se po svojih hlapcih, kterima se pa, niti za
 715 II  |                nič branil ter je konja hlapcu izročil. Zagorec zdrsne
 716 IV  |           kedar ozdravim? vpraša Janez hlastno v postelji dvignivši se. ~"
 717 II  |            zakolje najdebeleje tele iz hleva, ktero vzame s saboj. Pred
 718 IV  |              in doline, v duhu in srcu hočeva vedno združena ostati in
 719 IV  |              opravku v grad in ondi mu hočeve za kratek čas mreže staviti." ~"
 720 I   |                župnije, pičle polu ure hodá od starodavnega Celja. Delavci
 721 I   |              vedela je vse, če tudi ni hodila od hiše do hiše novic pobirat,
 722 II  |             roke in nadaljuje: "Zdravi hodite in ako vam smemo svetovati,
 723 III |             semkaj od bele cerkvice na holmu stoječe. Nad gradom krožili
 724 IV  |             Stara Martinaška morala je hoté ali nehoté v kuhinjo, kjer
 725 I   |               z robcem po potnem čelu, hoteč si ob jednem zbrisati tudi
 726 V   |            Ermanom so Slovenci s svojo hrabrostjo pri Nikopolji na Bolgarskem
 727 IV  |         mislila. Ko gospodinja pujskom hrane prinese in zatvornico odpre,
 728 II  |               zlatá in srebrá, kterega hranite po cele sode in kadí v svojih
 729 I   |           čvrste in visoke, kakor mlad hrast v dobravi. Rdeč telovnik
 730 IV  |   Hrastinšekovega hlapca čula, kakó so Hrastinšekov oče doma Hrastinšici pripovedovali
 731 IV  |             slučajno srečala, da je od Hrastinšekovega hlapca čula, kakó so Hrastinšekov
 732 IV  |               so Hrastinšekov oče doma Hrastinšici pripovedovali o govorici,
 733 V   |            Poslednji naslanjal se je s hrbtom ob zid, ter je bil tako
 734 V   |            sedlu. Oči se mu svetijo in hrčki razpihnejo. Ponosno dvigne
 735 IV  |               Glej Tone, od nekdaj vže hrepenel sem po tem dostojanstvu
 736 V   |               in dan srcé koprnelo, bo hrepenenje, da bi se mogel nad taboj
 737 I   |              od svoje namere, po kteri hrepeni. Dozdeva se mu, da nekaj
 738 II  |        pogumnosti. Toda ne mislite, da hrepenimo po vaših večinoma po krivem
 739 V   |               je četa iz vrha visocega hriba opazila. Sultan Mohamed
 740 IV  |              in naj bodo med nama tudi hribje in doline, v duhu in srcu
 741 IV  |          dolgej vrsti ob potu po celem hribu in prosili božjih darov.
 742 V   |                 V. Vbežnik in vjetnik.~Hrum in šum včeranjega praznovanja
 743 IV  |           počasi obrne in odrine; brez hrušča in trušča izmotala se je
 744 II  |           nocoj po mizi, kakor bi bila hruševka, ne pa dragoceno vino, kapljica
 745 I   |            Janezu na kipeče prsi. Izza hrvaške meje šinili so pa medli
 746 IV  |              je pripetilo, da se vname hud prepir med grofom Urhom
 747 V   |           ktere si bode pa sam izbral. Huda je bila pogodba, a vendar
 748 IV  |                 da to niso bile nobene hude sanje, temveč vse le prebritka
 749 I   |               Tu se je naučila kuhati. Hudi njeni jezik odpravil jo
 750 II  |                grof ne boji ne Boga ne hudiča, in da grozne hudobije na
 751 V   |              le za njimi! Pobijmo jih, hudiče!" spusté se za bežečimi
 752 II  |                ne hudiča, in da grozne hudobije na svojem gradu doprinaša,
 753 IV  |              pripovedovala pripovest o hudobnem grofu Urhu, o vplemenitvi
 754 II  |                družbo. Vse je groznega hudobneža grofa Urha poznalo, kaj
 755 V   |               nobeni kakega resničnega hudodelca. Tu sta našla kakega sestradanega
 756 V   |                 da mora izvestno velik hudodelec biti. Od takih in enakih
 757 II  |               se nekdo domisli izborne huharice, stare Martinaške in nič
 758 V   |             Janez seže po sekiro in še hujše z njo dela, kakor poprej
 759 II  |               pa s tem svojim lovom še hvalil rekoč: "Ha, ha, ha, vže
 760 I   |              reči lotiti. Ne, da bi se hvalila, pa kar je res, je res!
 761 III |              njim pa pride poslanec. ~"Hvaljen bodi Jezus Krist na vekov
 762 III | dostojanstvenik grofa, ter nadaljuje: "Hvaljeno in slavljeno bodi Gospodovo
 763 V   |                da je jokala in pravi: "Idi toraj brez mene v boj, če
 764 IV  |            gori in doli. Vaška mladina igrala se je s pirhi po trati in
 765 V   |       razsvetli. Vsem pod lipo zbranim igrale so solzé v očeh. Ne matere,
 766 II  |                Mož čaka in čaka, da so igre pri kraji. Sedaj se Zagorec
 767 IV  |                veš Janez" pravi starka ihté – "pa mi ne smeš zameriti,
 768 III |                                        III. Papežev poslanec.~Drugo
 769 I   |             kaj zna, pa tudi kaj prida imá, in veruj mi, nobena ti
 770 V   |             kdo ve kako pogrešali, saj imajo boljih konj zadosti, in
 771 V   |          dolgega trpljenja. ~"Náte, tu imate!" čez nekoliko časa zopet
 772 V   |                čakalo, da bi vsaj kako imé povedal, da bi se morda
 773 II  |          deklam, ki so ondi svoj posel imele! Toda kaj to; pognala jih
 774 V   |               Ob pravem času to zapazi imeniten Arabec, kako se Miha proti
 775 I   |              sme vedeti, kaka je tista imenitna sprememba?" vpraša nekako
 776 V   |        Nesrečni starček je bil iz jako imenitnega rodú, stare benečanske plemenitaške
 777 I   |            para v deveterih deželah. V irhastih hlačah nosil je ob stegnu
 778 I   |                umetno in bogato obšite irhnice, čez kolena visoki škorni,
 779 II  |            javno sramoto. Hej, kako bo iskala jutri grofica grofa po gradu,
 780 IV  |             veke. Tudi teharski fantje iskali so svojega načelnika po
 781 V   |             nog do glave, kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer
 782 V   |        pritiskajo za beriči, da se kar iskre kažejo. Silno so bili junaški,
 783 IV  |               večnega mesta ob Tiberi. Iskrena medsebojna ljubezen krajšala
 784 II  |           morala in čašo polno do vrha iskrenega vinca stisniti, hočeš, nočeš,
 785 IV  |               današnji berač jedna ter ista oseba, misli si Janez, Marjetici
 786 IV  |            sužnosti ter oslobojenji iz iste. Takó se je ta povest ohranila
 787 V   |                ogrski Stolni Beligrad. Ivan Sibinjski stal je uprav
 788 V   |          radovedni kaj da bo! Janez si izbere izmed njih deset najčvrstejših,
 789 I   |            domu kakor vratam podbojev. Izberi si jo izmed naših deklic,
 790 II  |           menihi sedaj kleče po svojih izbicah in Boga prosijo, da prizanaša
 791 IV  |             priti. Take in enake misli izbij si le kar iz glave! Meni
 792 II  |        švignilo, kakor bi si koga ondi izbiralo. Pengar povabi služabnika
 793 V   |              orožje hotel mu je iz rok izbiti. Vže zdavnej bi ga bil lahko
 794 II  |             kapljica je bila v resnici izborna. Starina, ki jo je imel
 795 II  |           napili, kar se nekdo domisli izborne huharice, stare Martinaške
 796 III |              drži v rokah in oči se mu izbuhlé izpod košatih obrvi. Grof
 797 II  |             tem trenutku, njegova pest izdá, za devet drugih. Korenjak
 798 II  |          privleče vohuna na mesečino. "Izdajalec!" sikne grof spoznavši svojega
 799 V   |              milosti, ali Tone je taki izdajici, taki kukavici nasproti
 800 IV  |              napuha, pač pa sta veliko izdala v podporo siromašnih svojih
 801 II  |              so jo pogubile, ker so jo izdale. Lovski psi pripode nekaj
 802 IV  |            povesti o steklenej gori, o izdanih gospicah, o babjem somenju
 803 V   |                kolikor more, toda prav izdatna tista tolažba ni, vsaj je
 804 II  |            jednoč ganeš, ali nas sicer izdaš, porinem ti nož do rogu
 805 V   |                ustnice svoje. Še jeden izdihljej in – po njem je bilo. ~Duhovnika
 806 V   |                   Oproščen, sloboden!" izdihne starček, "da, da, vino mi
 807 IV  |               poln ran na tla, kjer je izdihnil svojo ubogo dušo. Zgodilo
 808 II  |               pod haljo meč in ga hoče izdreti, toda Janez ga prehiti in
 809 II  |               toda Janez ga prehiti in izdrti meč na kosce zlomi, ter
 810 IV  |           vedno k zmagi in bodi mu sam izgled hrabrosti in junaštva. Diči
 811 I   |               je." ~Komaj da je Penger izgovoril, pride jima pri Lemeževem
 812 V   |              oslabel, je bila preobila izguba krvi vzrok. Sluga odide
 813 III |          strogo ukažem, da se mi takoj izgubiš izpred oči! Sploh nimam
 814 I   |           ljudstvo jelo se je polagoma izgubljati, ker je mrak pričel po zemlji
 815 III |             Gospodovo ime od solnčnega izhoda do zahoda. Mir in pokoj,
 816 II  |              da se vam vse tako srečno izide, kakor nocoj. Zapomnite
 817 I   |              je vsa zadeva tako srečno izišla, da je konečno Pengar vso
 818 V   |                kjer bi jim bilo mogoče izkazati svojo hrabrost. Sibinjski,
 819 IV  |                Algira vže tu. Prvi dan izkrcavala je pripeljano blago, drugega
 820 IV  |                 ki so bili določeni za izkrcavanje blaga iz Evrope ravnokar
 821 IV  |          odrine; brez hrušča in trušča izmotala se je izmed sto druzih ondi
 822 I   |               bi se kedaj tej zakletvi izneveril, zabode naj me tisti izmed
 823 IV  |             tej naši zastavi nikdar ne izneverite, da jo pogumno branite do
 824 IV  |               hrabrost ne sme se v nas izneveriti in pokazati hočemo celemu
 825 V   |             škodovati. ~"Kaj se pravi: izobčen biti iz cerkve ?" izprašuje
 826 IV  |         kterega je necega dne poslal z izobčevalnim pismom do grofa Urha. Turki
 827 V   |         radovedno dalje. ~"Kogar papež izobči," pojasnuje duhovnik, "ta
 828 III |             tako v srce zadelo bilo je izobčilno pismo. Papež je grofa zarad
 829 II  |         odkazano mesto – tudi menih ni izostal. Tihota kakor v grobu nastane
 830 V   |                skupaj ne bo več!" Nato izpije polni požunec do poslednje
 831 II  |           kajti njej čašo vina v dušku izpiti in pa žida v peklo vreči,
 832 II  |               kri, ako jo zahtevaš, le izpolni mi, česar te prosim!" ~Tako
 833 V   |              ječo vreči, ker je zvesto izpolnil sprejeto nalogo, ker vam
 834 I   |                bi rada, saj veš, da ti izpolnim vsako pametno željo, če
 835 IV  |              in povelja njegova strogo izpolnjevati, kolikor se namreč tičejo
 836 II  |                 Starega Pengarja je ta izpoved laži-meniha globoko v srce
 837 I   |               Bogom prisezam. Javno se izpovem, da ljubim Marjetico iz
 838 I   |           odgovarjati na sitno očetovo izpraševanje – gledé na štiriperesno
 839 III |           drznil z manoj govoriti." To izpregovorivši grof trikrat za svileno
 840 II  |            semkaj, da bi si tem laglje izprosil prenočišča pod to-le streho,
 841 I   |            pripeljem, seveda le, če jo izprosim od očeta. Ko bi bilo le
 842 II  |               sobe, toda Zagorec ga ne izpusti, temveč se plazi za njim
 843 V   |            vedno rekel: "Sam sem si ga izredil in sam ga hočem jahati,
 844 IV  |                na vekov veke. To pismo izročam sedaj vpričo celega naroda
 845 V   |              stražo vjetnikov nemudoma izroče teharskemu načelniku. Tega
 846 V   |           Oskrbovanje svojega posestva izročim Pengarjevim, dokler ne pridejo
 847 II  |             posel na gori prijateljici izročivši; kakor veter hitro po gori
 848 V   |              je zato sklenil tvrdnjavo izstradati. Toda zmotil se je. Turki
 849 III |             ktero hoče poslancu iz rok iztrgati. ~"Stojte grof!" pravi poslanec
 850 III |         sinočni tolovaji, drugič si pa izumi kak pameten način, kako
 851 V   |               zraku zastave s križanim Izveličarjem, ondi svetil se je pa polumesec.
 852 I   |               ter jo povezala vanj, da izvem misli drugih ljudij." ~"
 853 IV  |         ljubezni zasačil. ~Sramežljivo izvije se Marjetica Janezu iz rok,
 854 V   |                dolžnosti iz podaništva izvirajočih do njega. Ne brani ga nobena
 855 IV  |                domnevanemu Urhu iz rok izviti. Družina prihiti na krik
 856 IV  |          sitnosti po svojih vohunih ne izvoha in se ne maščuje nad nami.
 857 IV  |            povedal, kar je pri Sv. Ani izvohal. Tudi mu je ovadil, da je
 858 V   |              palico. Ko sin dorase, si izvoli duhovski stan. Bil je jako
 859 IV  |              vtegne čast zadeti, da ga izvolijo za načelnika, ter jo opozori
 860 IV  |            Teharčani! Božja previdnost izvolila me je po vašem slavnem in
 861 V   |              iz srcá, veseli, da so me izvolili za vašega načelnika. Jedinih
 862 IV  |                Častito starešinstvo je izvolilo enoglasno za novega načelnika
 863 IV  |              Pozvani ste semkaj, da si izvolite novega načelnika svojega.
 864 IV  |                ime tistega, ki ga hoče izvoliti ter položi tablico v skrinjico
 865 IV  |               ako bodeš v to odbran in izvoljen. Kdo ve, če bi te ne smatrali
 866 II  |                na zdravje novega jutri izvoljenega načelnika svojega. Vsem
 867 I   |              solnčnočistega čela svoji izvoljeni nevesti. ~"Pri moji veri!"
 868 IV  |               daleč od Celjanov svojim izvoljenim lepotarili. Res da niso
 869 I   |              tako neskončno koprnelo – izvoljenko svojo, Pengarjevo Marjetico
 870 I   |             našemu kerdelu. Vreme tudi izvrstno Kaže: Sv. Uršula je čista,
 871 V   |                ga je pripravila zvesta izvršitev sprejetih naročil. "Rad
 872 II  |              to svojo peklensko nakano izvršiti, govóri, rečem ti, sicer
 873 II  |             hočemo srečkati. Ženske so izvzete, vsak drug pa, kogar sreča
 874 Pred|       štajarsko-hrvaškega, v kterem je izšla knjižica v prvem natisu,
 875 II  |             čuki in druga mračna žival išče plena? Pravi menihi sedaj
 876 IV  |             priplula v luko z napetimi jadri. Verige zarožljajo in maček
 877 IV  |               boječ se stroge kazni!" ~Jadrno je plavala ladija po sinjem
 878 V   |              Janez resnobno, "kobilico jahaj zopet lepo na Pengarjev
 879 V   |                izredil in sam ga hočem jahati, dokler me Bog pri življenji
 880 II  |                nabíla potrebno število jajc, zamesila testó in zaklala
 881 II  |               je, kakor svoje dni očak Jakop svojega zgubljenega in prodanega
 882 IV  |      predrznost v sokolovem pogledu in jakost v ponosnem pokretu, so bile
 883 IV  |                 toda zastonj. Zelenka, Janezovega konja, našli so ubitega
 884 IV  |                in vendar je plavala po Janezovem mnenji veliko prepočas.
 885 IV  |              ležečo gledal, pristopi k Janezovi postelji in Janezu se je
 886 I   |              se zopet po okolici vrisk Janezovih tovarišev, ter odmeva od
 887 V   |               stran na tla. Najbližnji janičar to videti vže nameri s svojo
 888 V   |                Nazaj!" zaukaže mogočno janičarjem, "ta je moj!" Janičarji
 889 V   |              in svojega načelnika pred janičarskimi napadi. Ob pravem času to
 890 I   |              koze odrivale siromaka od jaslij." ~Pengarja smeh posili
 891 I   |            dobro podalo. ~Iz njegovega jasnega obraza odsevala je neustrašljivost
 892 II  |                Luna stala je visoko na jasnem nebu, od koder je razsipala
 893 II  |             sobi: "Oh, sedaj mi je vse jasno," vsklikne s slabim glasom
 894 II  |              med tem mu pa grabežljivi jastreb odnese sladko golobico v
 895 III |        kraljevi poslanci v grad, danes javi se mi celo papežev poslanec.
 896 II  |          zasledili so jo bili in grofu javili, kako da je lepa, čvrsta
 897 II  |             jeze bled. "Nemudoma se mi javite, kedo ste, da se ne oskruni
 898 II  |             hišo, kjer se posede okoli javorove mize, ki se je skoraj šibila
 899 II  |             snažiti ter konečno veliko javorovo mizo pogrniti. Sploh vse
 900 V   |           toraj véliki berič ključe od ječ izroči, vrže jih Janez bled
 901 V   |              so mu skozi malo linico v ječnih durih jed in pijačo in čez
 902 V   |             malo linico v ječnih durih jed in pijačo in čez nekaj let
 903 II  |               je skoraj šibila obilice jedil, na njo nanošenih. Gostje
 904 II  |               spomnili, ki se v hiši z jedili gosté od njenih rok pripravljenih. ~
 905 II  |               prosi blagoslova svojemu jedincu in njenemu zaročencu. Daj
 906 III |               se še živa duša ne gane. Jedine straže korakajo gori in
 907 V   |            načelnika. Jedinih misli in jedinega duha moramo ostati, drugače
 908 V   |          izvolili za vašega načelnika. Jedinih misli in jedinega duha moramo
 909 IV  |               kakor bi iskal koga sebi jednacega. Ni ga bilo videti nikogar,
 910 IV  |            služabnikom! Od sedaj si mi jednakoroden, ker si postal načelnik
 911 III |           bobneč odmevali po gradu. ~V jednej jako prostornih sób ni bilo
 912 Pred|             natisu, v drugem že zaradi jednotnosti slovenskega književnega
 913 II  |               njo nanošenih. Gostje so jedva dobro jei večerjati, ko
 914 II  |       nanošenih. Gostje so jedva dobro jei večerjati, ko se zopet odpro
 915 IV  |              Svitla grofica," odgovori jej prostodušno dvorkinja, "
 916 II  |             ves penast, da je iz gozda jek odmeval. ~"Kam-le", ponavlja
 917 IV  |              in beže v vas, kakor brzi jeleni, kedar hite proti hladnemu
 918 V   |                na večno pogubljena!" ~"Jelite, da to vse sedaj tudi našega
 919 I   |              bila gibčnega, kakor siva jelka v gozdu, obraza pa tako
 920 V   |              dvignil je krepko s svojo jelševo sulico iz sedla in ga posadil
 921 IV  |          pestovala. Kot majhnega dečka jemala sem te vedno s saboj na
 922 V   |            kviško in se razidejo slovo jemat. Marjetica sloni Janezu
 923 I   |                 Saj vendar ne pojdeš z jerbasom k Sv. Ani. Skoraj bi umaknil
 924 V   |             ogrskih deželâ, da udarijo jeseni na turški Beligrad. Ondi
 925 V   |               gradu, so vzeli s saboj, jetnike pa vse oslobodili. Preden
 926 V   |                ubraniti, da ne bi smel jezditi nekoliko za vami, kajti
 927 II  |            kedo da ste!" sika grof, od jeze bled. "Nemudoma se mi javite,
 928 V   |               gluh. V divjej in svetej jezi zbog tolišnje malopridnosti
 929 I   |      Gladkojezični ženici tekel bi bil jeziček bržkone še celo uro v enomer,
 930 IV  |               povzdigne, ter nam s tem jezike zaveže gledé na sinočnji
 931 IV  |                 kajti tudi najzlobneji jeziki se ji niso upali kaj krivega,
 932 II  |         navzočih. Smrtnobleda barva in jezna rudečica spreletavali sta
 933 III |               poslanec. ~"Hvaljen bodi Jezus Krist na vekov veke!" pozdravi
 934 V   |                Tu so klicali sveto ime Jezusovo, ondi pa svojega preroka
 935 V   |            okno in pogleda, kdo da je. Joj mene, kaj vidi! Grof Urh
 936 V   |                Janezu na prsih in milo joka. Janez jo tolaži, kolikor
 937 V   |           kakor bi se sramovala, da je jokala in pravi: "Idi toraj brez
 938 IV  |                in pa tudi same radosti jokalo. Kako pa se je vse to zgodilo?
 939 II  |          zgubljenega in prodanega sina Jožefa. Še-le čez mesec dni zve
 940 IV  |                poleg nje, vendar ni ne juhe zasolila, ne pečenke zasmodila.
 941 II  |           Andrej, ki gre k svoji Anici junačevat. Trikrat so ga Trnoveljci
 942 V   |             mesce vže polegali so naši junaci v Stolnem Belemgradu, čakajoč
 943 V   |                pogovarjal o slovenskih junakih, o starih slavnih bojih,
 944 V   |           umrjem!" ~"To je lepa, to je junaška beseda!" pohvali Arabec. "
 945 V   |              sulico, da bi mu prebodel junaške prsi, ali vže v tistem trenutku
 946 IV  |              starešinstvu za načelnika junaškemu našemu kardelu. Slišali
 947 IV  |                sam izgled hrabrosti in junaštva. Diči naj te pred vsem drugim
 948 V   |                bo nam pomagal in sveti Jurij!" ~Meči se zabliskajo, boj
 949 III |            veliki zvon vabil vernike h jutrajšnjej službi božji. Toda naš grof
 950 IV  |                vkrenili proti Sv. Ani. Jutranja hladna sapa jela je pihljati,
 951 V   |            čeljade in železni oklepi v jutranjem solncu, ondi vtrinjalo se
 952 IV  |             drugače začeli. Po končani jutranjici nabijejo topiče in jih na
 953 IV  |                Pojdimo rajši k Sv. Ani jutranjico zvonit. Te sramote vendar
 954 IV  |               klicanje. Čemu tudi, saj jutrašnjega dne tako ali tako ne more
 955 I   |                 da kuham vsako leto na jutrašnji dan pri Sv. Ani za božjepótnike.
 956 V   |               je pridobil v trgovini z jutrovimi deželami veliko bogastva.
 957 IV  |            vasi je bilo že ob zgodnjem jutru jako živahno in žvahnost
 958 II  |                hranite po cele sode in kadí v svojih kletéh, kterih
 959 III |               vstala in prišla gledat, kaj-li grof danes tako zgodaj rogovili.
 960 I   |              poveši sramežljivo oči. ~"Kajne, Marjetica, da me imaš tudi
 961 I   |         drobiža za medico in sladčice, kajneda Marjetica, da sem jo zadel?" ~"
 962 V   |              nazaj, Marjetico spravi k kakemu ogljarju v Pečevnik in jo
 963 IV  |       tolišnjej duševnej plemenitosti, kakoršne ni še nikdar našel. Oba
 964 IV  |                v notranjost pogledati, kakošnega duha je. Ko je vse to določil,
 965 I   |           ljubčekov in snubačev, pa še kakošnih! ~No, bodisi kakor vže hoče,
 966 V   |               se mi zdiš ravno zrel za kakšnega Turka, ki te bo na kislem
 967 V   |            domu odtegneš. Bežati moraš kamor-koli vže vsaj za toliko časa,
 968 III |         krožili sta visoko v zraku dve kanji oprezovajoč, kje bi se dalo
 969 II  |               kajti posadili bi ga pod kap!" ~Fantje prično mrmrati.
 970 I   |               je videla pisana svilena kapa, – vse to kazalo nam je
 971 IV  |                za solzo jame mu iz oči kapati po mladem lici. "Tovariš",
 972 II  |                od mize naproti, zeleno kapico, ki jo je navadno doma pokrival,
 973 V   |               Pridružil se jim je tudi Kapistran. Jako lepo so sprejeli došle
 974 III |                ni še potekla poslednja kaplja Savinje pod mojim gradom! ~
 975 IV  |           napadla. Mrzel pot v debelih kapljah stopil mu je na čelo in
 976 V   |              teci srčna kri, do zadnje kapljice mi steci! Sladkeja je smrt
 977 I   |             naše gorice rodile slastno kapljico božjo, ktera nam razvedruje
 978 I   |            pravo pot. Saj mi vse pové, karkoli ima na srcu in kaj bi mi
 979 I   |              glavi pa nizek klobuček – kastór – bolj na levo stran, izpod
 980 III |              vsled česar se je grofica Katarina v spalnici pod grofovo sobo
 981 I   |                vendar pestovala." ~"Ob kateri priliki vam je razodel to?
 982 II  |                slogu hotel je še dalje kazati svojo oblast, toda Janez
 983 II  |                tega zapadli bodete vsi kazenski pravici!" V tem slogu hotel
 984 III |                 ali pa jako občutljivo kaznoval, kakor si bodeš zaslužil.
 985 V   |                beriči, da se kar iskre kažejo. Silno so bili junaški,
 986 I   |                novega načelnika našemu kerdelu. Vreme tudi izvrstno Kaže:
 987 V   |               nikdar ne bom. Res se je kesal, kakor morda še nikdar ne,
 988 II  |                pest." ~Menih to čuvši, kihne in se nekoliko počohlja,
 989 IV  |           hitreje bílo kakor sicer pod kipečimi prsi. Globoki zdihljaji
 990 V   |            kakšnega Turka, ki te bo na kislem zelji snedel." ~Takoj na
 991 IV  |          opozori na velike nevarnosti, kiso temu dostojanstvu vedno
 992 I   |          rudečimi trakovi v dve debeli kiti, ki ste ji viseli prosto
 993 I   |              kuharica po celi okolici. Kjerkoli je bila od tedaj kaka pojedina,
 994 I   |          črnorogca, kedar bodete kozam kladli, da ne bodo druge koze odrivale
 995 IV  |             opravljeni gospodiči so se klanjali našopirjenim Celjankam,
 996 V   |              Grozen boj, prav mesarsko klanje, vnelo se je na vseh mestih,
 997 IV  |            večno razdružilo," odgovori klaverno Janez. ~"Razdružiti, za
 998 IV  |           molil, kakor danes. Dolgo je klečal pred velikim altarjem in
 999 II  |              plena? Pravi menihi sedaj kleče po svojih izbicah in Boga
1000 II  |             cele sode in kadí v svojih kletéh, kterih se pa drži prav
1001 II  |           spremené se h krati v grozno kletev: "S taboj," vsklikne Zagorec,