Part

1002 IV  |       nekdanjih orožnicah ima pa svoje kletí. Zares grozna je šiba božja,
1003 II  |                groznih besedah očetove kletve, kmetič pa hiti v Celje
1004 IV  |             Janez držal je Marjetico v kleščah! Ljubezen spremljala ga
1005 III |             Prijeti vas hočem, kakor s kleščami! Vi ste mene davili, jaz
1006 IV  |              se bo bal še jednoč nam v klešče priti. Take in enake misli
1007 V   |             turbanih in pasovih. Tu so klicali sveto ime Jezusovo, ondi
1008 IV  |             Janez se niti zmenil ni za klicanje. Čemu tudi, saj jutrašnjega
1009 I   |            Martinaška, ki me je prišla klicat, razodela mi je vse. Od
1010 IV  |           vihtelo je klobuke po zraku. Klicev radosti in veselja ni bilo
1011 V   |          jedrovita teharska četa kakor klin zajedena v turško vojsko,
1012 IV  |                iz nožnic in s plošnato klino Janeza trikrat po plečih
1013 V   |              ga zasuče, da v zarjaveli ključavnici zaškriplje, nato pa s pestjo
1014 V   |               ni bilo pri rokah. Skozi ključevo ljuknico je bilo pa vendarle
1015 V   |          dokončanem boji pripeljem jim kljuse nazaj in prej ko ne debeleje,
1016 I   |              škorni, na glavi pa nizek klobuček – kastór – bolj na levo
1017 II  |               prst na kraje Tonetovega klobuka, nestrpno čakaje, kedaj
1018 IV  |                in tisoč mož vihtelo je klobuke po zraku. Klicev radosti
1019 II  |           nočeš, mora1 se je k peči na klop vsesti, blizo ktere je ravnokar
1020 II  |            Povej na kratko, kar želiš, kmetavs, ne ljubi se mi, da bi te
1021 II  |            pokazalo, kedo bode zmagal: kmetiči ali beriči!" ~"Jutri, na
1022 II  |         stoječimi zabava!, kakor bi mu kmetova prošnja nič mari ne bila.
1023 IV  |              tega in na podlagi umnega kmetovanja množilo se jima je premoženje
1024 II  |                dvoriščem vred, postani kmetska last tebi in tvojemu rodu
1025 II  |                na tak način si pošteni kmetski prostaki nečejo omadeževati
1026 I   |              vlekla so náse žareče oči kmetskih fantov teharskih, ponosnih
1027 II  |           knežji stan občevaje s kakim kmetskim prostakom!" ~"Grof, jako
1028 IV  |             prišel je v last sosednemu kmetu, ki po nekdanjem prostornem
1029 IV  |             grof celjski, ortenburški, knez zagorski, ban hrvaški, slavonski
1030 III |                iz grofa preleviti se v kneza. Za ostale sozarotnike mi
1031 III |                me neče povzdigniti med kneze in mi podariti samostojnosti.
1032 Pred|              da smo založili in izdali knjigo v drugem, popravljenem in
1033 Pred|                jednotnosti slovenskega književnega jezika, kteri naj nas vse
1034 I   |               fantje ukali in šopke za kobukom nosili," pojasnuje Janez
1035 IV  |               volitev. Ves čas mislim, koga-li bo ta čast doletela. Ker
1036 IV  |      načelništvu vrlega župana vašega. Kogarkoli volitev zadene, in bodi
1037 IV  |           gospodarju prodan in da mora koj brez vsake pomude na drugo
1038 IV  |                 kakor skale v morji, v koje se zaganja od vseh strani
1039 II  |            sredi oboroženih vitezov, s kojimi se v raznih viteških igrah
1040 II  |        zamesila testó in zaklala nekaj kokeši, kterih se pri Pengarjevih
1041 V   |          odprite, sicer vas dam vse na kole nasaditi!" ~Tone je med
1042 II  |             temveč se plazi za njim po kolenih še vedno ponižno posluha
1043 II  |                je že vse spalo in tudi kolesa so stala zaradi svetoanskega
1044 I   |                svatbah, gostijah in na kolinah kuhala, kakor jaz! Res so
1045 Pred|               od Sotle do Adrije in od Kolpe do Drave druži in jedini,
1046 IV  |                 to je bila sinoči lepa komedija pri mlinu!" Berač to čuvši,
1047 IV  |                ti povem, da iz sinočne komedije ne bo nič dobrega za nas.
1048 II  |              na stran, kakor da bi šli komu zabavljat. Jeli so drug
1049 V   |                steklega psa na ulicah, komur tak človek v roke pride.
1050 IV  |           dogodek od konca do kraja in končal rekoč: "Ako ostane grof
1051 IV  |               zopet drugače začeli. Po končani jutranjici nabijejo topiče
1052 IV  |           preden je bilo prvo opravilo končano, bila sta naša prijatelja
1053 IV  |           zvedela sta tudi o žalostnem koncu grofa Urha. I on podal se
1054 III |             pristopa. Konja spravite v konjak, mostove potegnite kvišku
1055 V   |              Takoj na to zabliskajo se konjem podkove in v divjem diru
1056 V   |                Janez v sedlu na svojem konji. Mlado žrebe zarezgeče,
1057 II  |         pazduho, ter pelje natovorjena konjiča pred grofa. Le-ta se daril
1058 V   |              vsi oboroženi in na čilih konjičih sedeč pod lipo zberó. Vsak
1059 V   |            veter odnese fante na brzih konjih, da se je kar prah dvignil
1060 V   |              so bili za dobravo, peket konjskih kopit se je pa vedno še
1061 IV  |              na čelu jim Šimekov Tone, kopica teharskih fantov z Janezom
1062 V   |                dobravo, peket konjskih kopit se je pa vedno še slišal
1063 V   |               vendar pa še prav čvrsto kopita dviguje. Pengarjevi je pa
1064 IV  |               bokal vina prinesi in pa kopuna nam nareži, saj brez tega
1065 I   |                očesom Marjetici, ki je korak za očetom stala, in se pri
1066 III |            duša ne gane. Jedine straže korakajo gori in doli po širokih
1067 V   |              Janez in papežev poslanec korakata za prepevajočimi fanti.
1068 III |           zidovih, da so njihovi teški koraki bobneč odmevali po gradu. ~
1069 IV  |               molčé po ozki semintje s koreninami prepreženi stezi skupaj.
1070 IV  |                dvorkinja, "tako zalega korenjaka nisem še videla med Slovenci,
1071 IV  |         združeni zalezujeve. Vže drugi korenjaki vjeli so se nama na limanice,
1072 II  |           dolgo življenje Pengarja, na korist in srečo gostoljubne Pengarjeve
1073 Pred|               njegove dušne in telesne koristi, kjer so bile take v nevarnosti,
1074 I   |                tudi tako odlikuje vaša koruza od sosedove, ker jo gojite,
1075 I   |           pridna, ker si po okopavanju koruze, s kterim si se ves ljubi
1076 II  |            upata dalje, odkar sta čula koruznico šumeti, po kteri je veter
1077 V   |             dokler me ne pokosi smrtna kosa. O da mi dano, vsaj jedenkrat
1078 I   |                teharski vasi s srpovi, kosami, motikami in grabljami.
1079 II  |               prehiti in izdrti meč na kosce zlomi, ter v mlinski jez
1080 V   |          ostane lesjak, dokler ima rep kosmat. Jedino, po čemur mu bo
1081 II  |              Tone, "takoj si pripravim kosó in skujem iz črtala sulico,
1082 V   |             Janez v ječo. V gnjusobnem kotu na slami vže napol gnjili
1083 III |      najtajnejše skrivnosti, ki so jih kovali proti svitlemu grofu. Vsako
1084 IV  |                velikodušnosti v zvezde kovalo. Janeza dvignejo fantje
1085 V   |               prilike pač ne boš imel, kovarskemu grofu umakniti se. Sprejmi
1086 I   |                tedaj napihavala, kakor kovaški mehovi! In vendar je tudi
1087 II  |              svojega stanú. Kozarec za kozarcem zlival je váse, čemur se
1088 I   |               kladli, da ne bodo druge koze odrivale siromaka od jaslij." ~
1089 I   |                  Da, da, ljubi oče, za kozé sem jo nažela, ki ste mi
1090 II  |                kaj pa je to, dragi moj kozel?" vsklikne Janez noža visoko
1091 II  |          pogovoru pride trojica vštric kozolca. Kakor razdražen lev plane
1092 II  |                 Tamkaj pod Mlinarjevim kozolcem je še zadosti lanske koruznice,
1093 IV  |              je stara baba poleg svoje košare in prebirala jako pridno
1094 III |                oči se mu izbuhlé izpod košatih obrvi. Grof bere in bere
1095 IV  |             laži-menihu za pasom. Beli koščeni križec, debele jagode precej
1096 II  |          srečen na lovu, kakor danes v Košnici." Stari Zagorec dolgo ni
1097 II  |               in ukanju rekoč: ~"To je Koštomajev Andrej, ki gre k svoji Anici
1098 IV  |           naših pesti, če ti je zdrava koža ljuba!" Kdo vé, kaj bi bili
1099 II  |                zadene, mora se dati do kože preiskati, če res nima orožja
1100 V   |               dan, kakor zgolj kost in kožo. Obleka – razpale cunje
1101 I   |               po ljudeh, ki so od vseh krajev skupaj vreli. Videti je
1102 V   |               ni bil iz železa. Na več krajih tekla mu je kri, vsled česar
1103 IV  |            Iskrena medsebojna ljubezen krajšala jima je dolgo in težavno
1104 II  |                grof, strah cesarjev in kraljev, grof Zagorski, ban Hrvaški
1105 IV  |               bogato opravljeni šotor, kraljevemu prestolu podoben. Na njem
1106 III |         dohajali so mi le cesarjevi in kraljevi poslanci v grad, danes javi
1107 III |            imam nade, da se mi posreči kraljeviča cesarju popolnoma odtujiti,
1108 III |                osivujem, kakor mlademu kraljeviču ogrskemu, Ladislavu, da
1109 II  |               nikdar nihče obdaril. Le kralji in cesarji dajo takošna
1110 IV  |               Micko med obiloštevilimi kramarji, kjer sta si ogledavala
1111 II  |               kakor vama bodi najlepši kras kmečkega človeka – žuljava
1112 II  |              vsi h krati. ~Noč je bila krasna, zrak mlačen, kakor o tem
1113 I   |             bodete počakali", nagovori krasno dekle svojega roditelja
1114 II  |               veseli in živahni fantje kratili so si jo z veselim petjem
1115 I   |             domóv. Zato jo sedaj kar s kratka vpraša: "Kaj pa bi bila
1116 I   |              Vidiš ljubica moja, v teh kratkih besedah dopovedal sem ti
1117 IV  |                raztolmači, kar je pred kratkim od Toneta zvedel gledé na
1118 III |              da bo imel tu pa tam kako kratkočasno uro pri njej, ker se v resnici
1119 II  |               sta se v mladih letih za kravami potikala, čaplje lovila,
1120 V   |                boj. Le vrni se in doma krave pasi, za boj še nisi. Sedaj
1121 III |                saboj in – zatrepeče. – Krčevito ga drži v rokah in oči se
1122 III |             roke nad vami. Kedar se bo krčilo vaše srce pod rabeljnovo
1123 I   |                je jako zložno živela v krčmi, iz česar so ljudje sklepali,
1124 II  |              grofom Ermanom v njegovem krdelu zanj, za njegovo rodovino,
1125 IV  |                zgrabi ga pa vže od zad krepka Janezova roka. Berač se
1126 IV  |               bi jih bila požrla, toda krepke roke zgrabile so jih v poslednjem
1127 IV  |                dne prihajal je pa tudi krepkeji in ko se je luna pomladila,
1128 V   |                vže sta se borila in si krhala meče, konečno pa vendar
1129 V   |            kasneje!" zapové grof divje kričaje zunaj. ~"Poprej ne, dokler
1130 IV  |             molka. Ona in njena soseda kričali ste, kar ste le mogli, vsaka
1131 V   |            njimi pridrvi, vže od daleč kričeč, naj ga vendar počakajo. ~
1132 V   |                lipovi bogovi. S silnim krikom: "Udri ga! udri ga! le za
1133 I   |           pričel po zemlji svoja temna krila razprostirati. Le Janez
1134 III |         poslanec. ~"Hvaljen bodi Jezus Krist na vekov veke!" pozdravi
1135 V   |          vlekla. Turki so vže od daleč kristjane prav grdo opsovavali in
1136 IV  |               Algiru neki silno veliko kristjanov v sužnosti, ki zastonj zdihujejo
1137 V   |       posamične čete za naskok, zapojó kristjanske trobente in bobni. ~Mlinarjev
1138 V   |                   Duhovnik sem in brez krivde. Dokler se zvesto izpolnovanje
1139 IV  |            jeziki se ji niso upali kaj krivega, nepoštenega, ali celó nepravičnega
1140 II  |         hrepenimo po vaših večinoma po krivem pridobljenih zakladih zlatá
1141 III |                zarad njegovih hudobij, krivic, nesramnosti, nekrščanskega
1142 V   |             vsem, sovražniki moji, vse krivice in vse hudo, kar ste mi
1143 IV  |               bi bil podedoval za njim krivično nagrabljeno premoženje in
1144 V   |         dolžnosti še ne bo smatralo za krivico, tako dolgo čutim se nedolžnega.
1145 V   |               visoko v zraku zastave s križanim Izveličarjem, ondi svetil
1146 V   |                pile!" Tako psovanje je križarje tako razkačilo, da so jako
1147 IV  |             prsa in pripašejo mu velik križast meč okoli ledij. Glavó mu
1148 IV  |     laži-menihu za pasom. Beli koščeni križec, debele jagode precej gosto
1149 II  |            najbolj varni spremljevalki križem sveta in popolnoma prav
1150 IV  |               razgovarjajoč prideta na križempot, kjer se prijateljski razideta.
1151 V   |                starček božjo podobo na križu otiplje, želi jo pritisniti
1152 I   |               surov način v fantovskem krogu. Zatoraj hitro reče: "Jaz
1153 III |              grof Urh se pa porogljivo krohota. "O Bog, Tvoja sveta volja
1154 II  |           zavrne ga porogljivo grof in krohotaje se z vitezi odide. Zagorec
1155 II  |              ji med tem ražne brisati, krópe pristavljati, posodo, žlice,
1156 IV  |               komaj svojo razburjenost krotil. ~"Jeli, da ti je všeč!"
1157 I   |                je tako milomodre, tako krotke, pa vendar tako bistre,
1158 IV  |        vlastitelj ladije vse sužnje na krov. Janez se niti zmenil ni
1159 IV  |           potrt na duši. Splazi se pod krovom do temotnega kota, kjer
1160 III |              holmu stoječe. Nad gradom krožili sta visoko v zraku dve kanji
1161 V   |          zmagah in lavorikah, o prsnih krvavečih ranah in bojnih brazdah.
1162 I   |               zardi, kakor bi jo bil s krvijo polil, ter ji je lice rdeče,
1163 IV  |               kakošen okrutnež, in kak krvoses da je novi gospodar, ki
1164 V   |              zoper skupnega sovražnika krščanskega imena. Sanjalo se mi je
1165 IV  |               in dal je takoj po celem krščanskem svetu pobirati milodarov
1166 V   |             uničili, preden bi se bila kterakoli le za ped umaknila. Na obeh
1167 IV  |              da je moral bodisi zaradi kteregakoli vzroka že doma ostati. ~
1168 III |              moram poprej, nego prideš kteremu-koli drugemu v pest, ravnokar
1169 II  |             ozre se po svojih hlapcih, kterima se pa, niti za las ni bolje
1170 IV  |             tresem pred grofom, ki nam kuha tajno maščevanje, kajti
1171 IV  |           kakor da bi kaj prav zvitega kuhal. Konečno stopi k Arabcu
1172 I   |                 gostijah in na kolinah kuhala, kakor jaz! Res so nektere,
1173 I   |           mislijo, da so se narodile s kuhalnico v roci. – Bog daj, da bi
1174 I   |               namenjena. Saj veste, da kuham vsako leto na jutrašnji
1175 I   |          Teharčanka. Da, celo celjskih kuharic se ne bojim, če prav mislijo,
1176 I   |                zaslovela kot najboljša kuharica po celi okolici. Kjerkoli
1177 I   |                res! Rada bi jo poznala kuharico, dasi jih ni malo v teharski
1178 II  |      Martinaški samej, ki je šla, svoj kuharski posel na gori prijateljici
1179 I   |           dovolim, da ti Marjetica pri kuhi nekoliko pripomore. Le ne
1180 II  |                pred hišo. Da je vse iz kuhinje na prag hitelo, kar se je
1181 IV  |              vso volitev izza zakajene kuhinjske linice skrivaje opazovala.
1182 V   |            Tone je taki izdajici, taki kukavici nasproti gluh. V divjej
1183 IV  |          Arabec se niti ne zmeni ne za kupčijo. Konečno Turek ponudi za
1184 III |          solnca. Ondi bodete našli vže kupe človeških kosti, vse polno
1185 IV  |              grof vse tablice na jeden kupec. Vse je bilo tiho, kakor
1186 IV  |         druzega kazalo, kakor da si je kupil dragoceno turško obleko,
1187 I   |            nova, če je že ni tedaj kje kupila pod rokó; sedela ji je na
1188 IV  |             kar se le-ta res kmalo ves kuštrast in rudečih oči na svitlo
1189 I   |               že stara, še vedno bolje kvas premesim, kakor marsiktera
1190 IV  |               si le kar iz glave! Meni kvasi vse kaj drugega po glavi –
1191 IV  |              govoriti in ne neslanosti kvasiti, toda obnašali so se modro
1192 IV  |             kaj vbogajme, ker je silno lačen. Tri dni baje že ni imel
1193 III |             Izvestno so že zopet kaki 'lačenpergarji' tukaj. Človek res nima
1194 IV  |            Algirska luka je bila polna ladij raznih narodov. Arabec,
1195 III |           mlademu kraljeviču ogrskemu, Ladislavu, da bo imel tu pa tam kako
1196 IV  |              je sužništvo že določeno. Lagal bi, če bi se drznil tajiti,
1197 I   |          stopita pred očeta in ne bomo lagali, če priznamo, da je Janezu
1198 IV  |              Turek in Nemec, Madjar in Lah poznajo naše ojstre meče
1199 V   |             molitve za srečni povrat. ~Lahno kakor divji lovci šli so
1200 II  |     Mlinarjevim kozolcem je še zadosti lanske koruznice, v kteri se lahko
1201 IV  |          trobentice in zvončki in prve lastavice švigale so po bliskovo med
1202 V   |              toraj toliko časa miren v lastnem taboru, da so se jeli Turki
1203 IV  |            razprostirati se. Skoraj da lastnim očem niso verjeli in vendar
1204 IV  |              ponosnem pokretu, so bile lastnosti, ki so ga izmed vseh drugih
1205 V   |                se mi je že o zmagah in lavorikah, o prsnih krvavečih ranah
1206 V   |           junaku, prilika priboriti si lavorike. Lepše prilike pač ne boš
1207 IV  |                saboj črn trak. Bila je Laška dežela. H kraju prišedši,
1208 IV  |               svoje dni ranjki brat iz Laškega prinesel, ko je grofa Miroslava
1209 V   |              mojo Mico v Trnovljah!" ~"Laže se, kdor pravi, da sem še
1210 II  |         Starega Pengarja je ta izpoved laži-meniha globoko v srce zadela. Mož
1211 IV  |              ki ga je sinoči videl pri laži-menihu za pasom. Beli koščeni križec,
1212 II  |             pogodil naklepe grofove." ~Lažnjivi menih prikima nemo. Vsa
1213 IV  |               je, kakor da bi jima bil le-tá z debelo gorjačo pretíl.
1214 IV  |         sedmorico starešin pred se. Ko le-ti pridejo, pravi grof: ~"Teharčani!
1215 I   |               poslušam, kedar stoje na leci! Res že dolgo let nismo
1216 V   |               boj. Rožica ni, da bi na ledenej planjavi cvetela. Nikakor
1217 IV  |                velik križast meč okoli ledij. Glavó mu pokrijejo s svitlo
1218 V   |             ogibljejo. Kakor črtalo na ledini, tako je rezal Janez s svojim
1219 V   |           zraku, kakor bi hotel reči: "Lejte naji, tukaj sva, rešite
1220 I   |              izgovoril, pride jima pri Lemeževem prelazu kakor nalašč stara
1221 III |            haljo raz telo, ter se vrže leno na umetno rezljani in bogato
1222 I   |                 Glejte, koliko in kako lepih rožic je vmes, to jih bodo
1223 IV  |             Celjanov svojim izvoljenim lepotarili. Res da niso znali gospodski
1224 V   |                 Ktero drugo žrebe nosi lepšega junaka od mojega?" ~"Preden
1225 IV  |               pridno jagode zamazanega lesenega molka. Ona in njena soseda
1226 V   |                hinavca in prekanjenega lesjaka. Poglavitni namen danes
1227 I   |                 v kteri je bil zapičen leskeč srp. Života je bila gibčnega,
1228 V   |          svetil se je pa polumesec. Tu lesketale so se svitle čeljade in
1229 V   |                so me hoteli namazati z leskovim oljem, jaz pa sem jim ušel –
1230 V   |                v življenji žvižgala je leskovka po moji zadnji strani života,
1231 V   |                bal domu, kajti očetove leskovke prav nič ne maram. Zató
1232 Pred|                              Predgovor~Letošnjo Velikonoč minulo je vže
1233 IV  |              viteze in ptuje goste, na levi pa za teharskega župana
1234 II  |             nad nje in zgrabi prvega z levico za zatilnik, ga dvigne kvišku,
1235 III |             smo ravnokar trdili. Luč v leščerbi je še vedno medlela, če
1236 II  |            dopovedati. Pol ure kasneje ležala je Franica na celjskem gornjem
1237 V   |                se ob tovariša pod njim ležečega, tako bi se bili tudi tukaj
1238 IV  |           dolgočasno ravnino pred hišo ležečo gledal, pristopi k Janezovi
1239 IV  |             malo in si obriše solze iz lic, "menim, da smrt ne more
1240 IV  |              srebrnem pasu visel ji je ličen nožič. Za vrat si je dejala
1241 I   |            okoli. Rudeča in bela njena ličica, kakor bi bila zmesena iz
1242 IV  |                so se mu po zgubančenih licih. Po vasi se je bila pa kakor
1243 V   |              ogrevajoče žarke na velem licu. Štirideset dolgih let me
1244 IV  |                tresočo roko, po obrazu lijo ji pa solze radosti: "Saj
1245 IV  |               še vse spalo. Iz velikih lin svetoanskega zvonika se
1246 V   |              Sibinjski stal je uprav v linah, ko se naši Slovenci v divjem
1247 IV  |                izza zakajene kuhinjske linice skrivaje opazovala. Pengarjevi
1248 V   |                Dajali so mu skozi malo linico v ječnih durih jed in pijačo
1249 IV  |         najrajši okoli medičarjev. Pod lipama zbrali so se večinoma domačini;
1250 I   |             tratnih ruš pod senčnatimi lipami ognjišča, drugi so vsajali
1251 V   |             naši fantje tudi niso bili lipovi bogovi. S silnim krikom: "
1252 I   |            Fantovska družba stopi izza lipovja, kjer je Janezovo ljubkovanje
1253 I   |           stopita nekoliko na stran za lipovje. "Marjetica", prične Janez
1254 I   |             vsklikne nekdo navdušen za lipovjem na drugi strani, "pri moji
1255 IV  |               poznam, da je zvit kakor lisjak in si bo izvestno od dveh
1256 V   |      kristijani pred saboj Turka kakor listja in trave, ki se je čez noč
1257 V   |                pri življenji ohrani." ~Listje je jelo vže rumeniti in
1258 III |               ne ljubi danes pridig in litanij poslušati, ker imam zato
1259 I   |         pripovedovala, koliko je imela ljubčekov in snubačev, pa še kakošnih! ~
1260 IV  |               zavračali in ker so moje ljube Teharje prvi steber moji
1261 V   |              bila je silneja od one do ljubega očeta. Stari Pengar to videti,
1262 V   |               Ne matere, ne sestré, ne ljubice si niso upale ugovarjati
1263 V   |            žena s sinovi in hčerami in ljubimi vnučki. Kdo pač drugi bi
1264 IV  |           matere, ker se tako presrčno ljubita!" ~"Ali ti moj tovariš odhajajoč
1265 I   |              nagajivo Marjetica ter mu ljubko v zveste oči pogleda. "Meni
1266 I   |              lipovja, kjer je Janezovo ljubkovanje z Marjetico vže nekaj trenutkov
1267 I   |             lastne oči v sladkem prvem ljubkovanji zasači, kajti stara ženica
1268 V   |           tržaški tovorniki proti beli Ljubljani in so vbrali od tod dalje
1269 IV  |           poštenjaka ob pogledu svojih ljubljencev Janeza in Marjetice. Nemo
1270 V   |             lepo slovensko domovino, v ljubljene Teharje na dragi dom svojih
1271 V   |          umreti med svojimi dragimi in ljubljenimi. Saj ti, moj sin, ki me
1272 IV  |            stopivši, da tu zopet najde ljubljeno Marjetico, na vse grlo zaukal.
1273 V   |               tovarišem, "so mi vendar ljubši, kakor pol ostale vojske.
1274 I   |       pogledaval je danes tu pa tam po ljudeh, ki so od vseh krajev skupaj
1275 I   |            časa opazujem, da se ogibaš ljudí, ki si jih poprej iskal,
1276 I   |            vanj, da izvem misli drugih ljudij." ~"Nikari tega ne verjemi,
1277 V   |              kaj pa še le pred drugimi ljudmi. S povzdignjenimi rokami
1278 IV  |              velika sova iz naše lipe. Ljudski vrišč jo je bil splašil.
1279 IV  |            Martinaška pririla je skozi ljudsko gnječo do Janeza. Trepetajoč
1280 IV  |             snidejo. Tu je bilo še več ljudstva kakor doli v vasi, tudi
1281 V   |              pri rokah. Skozi ključevo ljuknico je bilo pa vendarle videti,
1282 V   |              ki naji sedaj tako nemilo loči, ako ... ~"Jaz grem s taboj,
1283 IV  |            prijatelja, ki so se v boji ločili, žal da premnogi na veke.
1284 V   |            vendar dete moje, saj to ni ločitev za večne čase. Boljše čase
1285 IV  |            domače trate, mirne in tihe loge, znance in prijatelje. Posebno
1286 IV  |              je gnala valove v velikem loncu. "Janez!" nagovori ga Marjetica
1287 II  |                je imela v kuhinji poln lonec – záse in dekle, pač pa
1288 I   |              pogledal in noga mu je na lopati obtičala. Sprvega je tajil
1289 III |             kedar se ta v resnici boja loti, kakor ga tudi ni gospodarja,
1290 II  |       poslovanje. Najprvo, česar se je lotila, je bilo, da je nabíla potrebno
1291 I   |               je treba te ali one reči lotiti. Ne, da bi se hvalila, pa
1292 II  |                čast, kot ženinu, da se lotiš grofa, jaz zgrabim jednega
1293 II  |               velevati in gré takoj na lov na njo ter z vso svojo druhalijo
1294 V   |             povrat. ~Lahno kakor divji lovci šli so čez drn in strn,
1295 II  |               kravami potikala, čaplje lovila, in kamenje za plugom pobirala!
1296 IV  |        požigali, ljudi morili, dekleta lovili. No – in sedaj so te pa
1297 II  |             grof se je pa s tem svojim lovom še hvalil rekoč: "Ha, ha,
1298 II  |            pogubile, ker so jo izdale. Lovski psi pripode nekaj njenih
1299 II  |              oglejte si noža bolje pri luči, morda bodete ondi spoznali,
1300 IV  |               belega Algira. ~Algirska luka je bila polna ladij raznih
1301 V   |        vojskovodja poznal turško bojno lukavost in se je skrbno čuval v
1302 I   |                so pa medli žarki blede lune ter se razlili po tihi okolici
1303 II  |             bil veter, je bila pa kaka mačka na mišjem lovu. Vama se
1304 II  |                svojo grešno dušo črnih madežev. "Še nocoj," deha menih
1305 IV  |              junaštvo. Turek in Nemec, Madjar in Lah poznajo naše ojstre
1306 V   |           sledila mu je smrt, kamor je mahnil, odletel je turban, s kterim
1307 I   |              sladko čut spremene se mi mahoma, kedar mi je prilika, videti
1308 V   |               bil njegov sin Enriko še majhen dečko, podal se je trgovec
1309 IV  |               te nekdaj pestovala. Kot majhnega dečka jemala sem te vedno
1310 I   |                lica so ji rdele, kakor makov cvet na bližnjem zelniku.
1311 IV  |                in kmalo nato se oglasi mali zvon, s kterim se čez nekaj
1312 II  |             saboj nosi. Tako so delali malikovalci, nikdar pa ne kristijani. ~
1313 II  |               stal je vže tedaj Turkov malin, v kterem je že vse spalo
1314 I   |              ji bil delal druščino. Le malokedaj postal ji je ta mlin; tedaj
1315 IV  |                gospodine?" očita Turek malomarnemu Arabcu, ker ta le še neče
1316 IV  |                ki je ob oknu slonel in malomarno na dolgočasno ravnino pred
1317 V   |              svetej jezi zbog tolišnje malopridnosti porine mu nož do rogu v
1318 IV  |                pobegnila, kakor delajo malovredne dekline, boječ se stroge
1319 II  |              dalje si ga ogleduje, tem manje mu zaupa. Ob prvi priliki
1320 II  |              pri Pengarjevih ni nikdar manjkalo. Dékle, ki so se polagoma
1321 I   |        slovesno veliki zvon, na ostala manjša dva prično pa fantje večernice
1322 IV  |                bo izvestno od dveh zli manjše volil. Hudo bi se mu godilo,
1323 II  |               Zlata in srebra toraj ne marate, s čim naj se odkupim?"
1324 V   |               pri sv. Ani večerni zvon Marije, v Bežigradu pa sikne plamen
1325 V   |          dragih zadržavati. Ko odzvoni Marijo, se fantje prekrižajo, skočijo
1326 II  |            posebno ti Janez, ki si kot Marjetičin ženin pri vsej zadevi najbolj
1327 II  |                štirje splazili bi se v Marjetičino spalnico, kjer bi ji pred
1328 IV  |               da bi bili nastrižene iz Marjetične srajce. Od prve do poslednje
1329 I   |           večeru zgubiti iz gore in po Marjetičnega očeta hiteti, da ju ta na
1330 I   |              poti. Odkritosrčno ponudi Marjetičnemu očetu v dobrodošli pozdrav
1331 IV  |               zgodnji prihod zbudil je Marjetično pozornost da ga vznemirjena
1332 II  |           beričev, ti Jaka pa drugega. Marka čuva naj tega-le ptiča." ~
1333 IV  |         obnašali so se modro in moško. Marsikak Janez sprehajal se je s
1334 V   |         ogrskega prešernega mogotca in marsikakega nemškega viteziča dvignil
1335 V   |            zvokem ukanju, ktero je vže marsikako zmago pridobilo. Pod celjskim
1336 V   |         sovražniku in nasprotniku in o marsikaterih drugih domačih zadevah.
1337 V   |               za bežečimi beriči in še marsikoga spotoma pošljejo na oni
1338 I   |            tudi domačim posmehovali in marsikomu izmed ptujcev je vže jezik
1339 V   |               Janezu ni bil nihče kos. Marsikterega ogrskega prešernega mogotca
1340 IV  |          Hlapec, saj ga poznaš pokveko Martina, je prav tedaj, ko so oče
1341 I   |               se tjekaj, kjer je stalo Martinaškino ognjišče, kamor je ravnokar
1342 II  |             sebi, da, dékle so celo na mast na ognji pozabile, ki bi
1343 I   |         kolikor vas je tu, še očeta in mater. Odkar so moja ljuba mati
1344 II  |                temelja v živo znamenje maščevanja božjega, ki te bode doletelo
1345 IV  |              grofom, ki nam kuha tajno maščevanje, kajti ne bo nam prizanesel!
1346 I   |               kakor zelnata veha. Tudi maščobe in nesnage ni bilo pogrešati
1347 IV  |             vohunih ne izvoha in se ne maščuje nad nami. Ni mi za svojo
1348 V   |            svet vže zdavnaj pozabil na mé – živega pokopanega!" ~Starček
1349 I   |               oče, prav nič mi ne hodi medica na misel." ~"Kaj pa toraj
1350 IV  |          potikala se je najrajši okoli medičarjev. Pod lipama zbrali so se
1351 I   |          drugje razprostrli so celjski medičarji svoje šotore z rdečimi zastavami.
1352 I   |              da hočeš nekaj drobiža za medico in sladčice, kajneda Marjetica,
1353 III |             Luč v leščerbi je še vedno medlela, če prav je solnce vže visoko
1354 I   |              hrvaške meje šinili so pa medli žarki blede lune ter se
1355 IV  |               mesta ob Tiberi. Iskrena medsebojna ljubezen krajšala jima je
1356 III |              obstoji pri oknu in gleda meglo iz doline dvigajočo se.
1357 IV  |           Carjemgradu?" ponavlja Janez mehanično, kakor bi mu ne hotelo v
1358 II  |              Čem dalje je šla pot, tem mehkeji je postajal. Prevdarjati
1359 I   |              napihavala, kakor kovaški mehovi! In vendar je tudi ta strah
1360 IV  |       sovražnika pogumno od rodnih nam mej zavračali in ker so moje
1361 I   |                par, kolikor daleč teko mejé slovenski deželi." Bil je
1362 V   |              domovine venkaj, vsaj čez mejo, kamor ne sega več njegova
1363 II  |              iz hudobnega namena tu na memogredoče prežite. Zarad tega zapadli
1364 IV  |               da se je človeku studilo memogredočemu; ondi je imel drugi od božjasti
1365 II  |         navadno doma pokrival, v rokah mencaje, ter ga vpraša, česa da
1366 II  |              pokrajini, ko se fantje z menihom v sredi med saboj od Pengarja,
1367 II  |                kje da spi – Marjetica. Menihove oči se plaho ozró po navzočih.
1368 II  |       prenočišče obljubi med tem ko je menihovo oko bliskoma po družbi okoli
1369 I   |             tem ničesar, kar sva se tu menila, da veste! Zato Marjetica,
1370 V   |              raznih nagovorov spoznati menili. Groza jih spreleti vse
1371 I   |                dekleta, kterim je brez mere pripovedovala, koliko je
1372 IV  |            prelevilo. Edini, ki ni čez mero pil, bil je novi načelnik
1373 V   |             namerili. Grozen boj, prav mesarsko klanje, vnelo se je na vseh
1374 V   |               desna roka njegova. ~Tri mesce vže polegali so naši junaci
1375 II  |              zabliska pa se mu v bledi mesečini ojstro brušen nož. "S ktero
1376 III |             častita grofica, da se vam meša?" ~"Menda se je vam čez
1377 I   |                Martinaška se ni hotela mešati med srečno družbo, vendar
1378 IV  |                sprehajal se je s svojo Micko med obiloštevilimi kramarji,
1379 V   |            živo mu je stopila pred oči mičnodivna podoba njegove Marjetice.
1380 I   |             izmed ptujcev je vže jezik migal, da bi bil jel zabavljati,
1381 I   |            loga. Kakor bi jim bil kedo mignil, kar h krati vse vtihne
1382 IV  |              ki je prenesel v družbi z Mihom Janeza iz bojišča v šotor. ~"
1383 I   |         povedati, čegave misli te tako mika zvedeti. Mojih vender ne?
1384 III |              je bilo še tiho, le zvona mili glas slišal se je semkaj
1385 V   |            zagorelem lici, solze srčne milobe. Vrže se na starčeka in
1386 IV  |              krščanskem svetu pobirati milodarov za odkupljenje sužnikov
1387 I   |               oh oči imela vam je tako milomodre, tako krotke, pa vendar
1388 I   |               je zahajalo vže za božjo milost, ondi za zobičasto grebenje
1389 II  |        zemeljskem bivanji bodi jima pa milostljiv sodnik. Polje rodí naj jima
1390 III |                znamenje, da je ogleduh milostno odpuščen, in odšel je. ~ ~
1391 IV  |             molčimo, dokler volitev ne mine. Sedaj pa lahko noč, oče!
1392 Pred|           Predgovor~Letošnjo Velikonoč minulo je vže 435 let, odkar se
1393 V   |             Čakal je toraj toliko časa miren v lastnem taboru, da so
1394 IV  |               vže zelene domače trate, mirne in tihe loge, znance in
1395 II  |             samostanska obleka, da smo mirni služabniki božji, ki se
1396 IV  |             kolikor se namreč tičejo z mirom v deželi in poveljništvom
1397 III |              da se je v tem času cesar Miroslav IV. v Rimu mudil in ta ga
1398 IV  |          Laškega prinesel, ko je grofa Miroslava tjekaj spremljal. Izza robca
1399 III |                proti njegovemu cesarju Miroslavu IV. preklel in iz katoliške
1400 IV  |                sinočnji dogodek, ne bo miroval, dokler nas četvorice, kot
1401 III |                 tukaj. Človek res nima mirú ne po dnevi ne ponoči."
1402 IV  |             kako se mu je srce topilo, mislečemu, da bo v Algiru, v vroči
1403 I   |            vprašati, ktera da mi je na mislih. Vidoč da le nič ne bo,
1404 I   |           kuharic se ne bojim, če prav mislijo, da so se narodile s kuhalnico
1405 V   |                konja Zelenka in vsi so mislili, da je Janez zarad tega
1406 II  |                grobu nastane pri hiši, miš bi se bila slišala teči
1407 II  |               je bila pa kaka mačka na mišjem lovu. Vama se pač pozna,
1408 II  |               Noč je bila krasna, zrak mlačen, kakor o tem času sploh.
1409 I   |                čvrste in visoke, kakor mlad hrast v dobravi. Rdeč telovnik
1410 IV  |               jame mu iz oči kapati po mladem lici. "Tovariš", spregovori
1411 III |              vendar že osivujem, kakor mlademu kraljeviču ogrskemu, Ladislavu,
1412 IV  |                Teharčani, zlasti pa vi mladenči moji, ki niste še prijeli
1413 I   |              po tihi okolici presrečni mladi par ljubezni kipečih src
1414 IV  |             kakor se bori lev za svoje mladiče!" ~V Sovodni je polovica
1415 II  |              se pač pozna, da sta se v mladih letih za kravami potikala,
1416 IV  |         poročili. ~Težko sta se ločila mladoporočenca iz večnega mesta ob Tiberi.
1417 I   |         zaupati, saj sva od najnežneje mladosti skupaj rastla. Morda ti
1418 III |           govoriti, ali je morda mesec mlaj vzrok tej veselosti, častita
1419 I   |                bila zmesena iz krvi in mleka, vlekla so náse žareče oči
1420 I   |              malokedaj postal ji je ta mlin; tedaj sta si pa nos in
1421 II  |             čez jez v globočino. Poleg mlina je stal kozolec. Janez razpostavi
1422 I   |               povem, da sem že rajnico Mlinarico pestovala, sedaj je pa Janez
1423 I   |                obredli, so pravili, da Mlinarjevemu Janezu ni para v deveterih
1424 II  |     voglajnični most čakat. Tamkaj pod Mlinarjevim kozolcem je še zadosti lanske
1425 IV  |                je plavala po Janezovem mnenji veliko prepočas. Kedo bi
1426 Pred|               novejši dobi več dobiti. Mngovrstna povpraševanja po nji in
1427 IV  |             vrele nove in čedalje bolj mnogobrojne turške čete na bojišče,
1428 II  |            stoterno, črede naj se jima množe čudovito. Daj, da jima trs
1429 IV  |              radost nastane med zbrano množico in vse je poskakovalo, se
1430 IV  |              podlagi umnega kmetovanja množilo se jima je premoženje od
1431 V   |                nami, če si že res tako močan, kakor si silen. Ne morem
1432 V   |           krati vpreta se z združenimi močmi vanje in – odpro se jima.
1433 V   |             duhovski stan. Bil je jako moder in pobožen in papež ga pokliče
1434 IV  |                grb: tri zlate zvezde v modrern polju. Pred šotorom stala
1435 I   |             lasje so bili prepleteni z modrimi in rudečimi trakovi v dve
1436 IV  |           kvasiti, toda obnašali so se modro in moško. Marsikak Janez
1437 V   |              bil pa tudi grof Urh tako mogočen, če ne bi imel Slovencev!" ~
1438 V   |                Stojte! Nazaj!" zaukaže mogočno janičarjem, "ta je moj!"
1439 V   |       Marsikterega ogrskega prešernega mogotca in marsikakega nemškega
1440 IV  |            siromašnih sužnjev nasproti mogotcem, kakor so naši gospodarji." ~"
1441 V   |         visocega hriba opazila. Sultan Mohamed zvedel je namreč, da je
1442 IV  |          zahvali Boga, da si, prišel k mojemu gospodarju, ako ti je sužništvo
1443 I   |            začela obirati, kar je prav mojsterski znala, šle so njene ustna
1444 V   |             treba," povzame po daljšem molčanju Janez, "glej fantje me že
1445 I   |              in lahkotno potegne nase. Molče nagne zala deva rajskomili
1446 II  |              moj mogočni zaščitnik." ~"Molči, kedo te je kaj vprašal!"
1447 IV  |                njegove nakane. Zatoraj molčimo, dokler volitev ne mine.
1448 I   |                ne motim v sladki nadi. Molčiš? Govori, rožica mojega življenja,
1449 I   |               ga pa le ni, nadaljuje: "Molčíš? Kaj ti je moje vprašanje
1450 IV  |              je dozdelo, da je beračev molek prav močno onemu podoben,
1451 IV  |                v klobuk rekoč: "Na, pa móli za duše v vicah in za najino
1452 IV  |              so se združeni z gorečimi molitvami iz deviškega njenega srca
1453 IV  |              bodo vedno le pri tebi in molitvice moje dvigale se bodo k Bogu
1454 IV  |              Turek z besedo v nestrpni molk, "evo ti svoto, ki si jo
1455 IV  |             jagode zamazanega lesenega molka. Ona in njena soseda kričali
1456 IV  |           božjega darú, roko z velikim molkom proti njima stegujoč. Janez
1457 II  |            omedlevici in hočeš, nočeš, mora1 se je k peči na klop vsesti,
1458 I   |          brezdvojno sklepati, da mu je moralo gospodarstvo ne male skrbi
1459 I   |               tudi bridke skrbi, ki ga moré in ki so mu postavile tu
1460 V   |           bojišča, da mu rane obvežem. Morebiti ga tako še otmem smrti.
1461 V   |           nečete med se, mi nikakor ne morete ubraniti, da ne bi smel
1462 II  |            vsahni tvoj bogokletni rod, morilec mojega otroka! Ta-le tvoj
1463 IV  |                so hiše požigali, ljudi morili, dekleta lovili. No – in
1464 V   |             nasprotna viharja dvigneta morske valove, in si val za valom
1465 III |               Konja spravite v konjak, mostove potegnite kvišku in brez
1466 II  |             približavali voglajničnemu mostu. Tik mostú stal je vže tedaj
1467 II  |               po gozdih. Ako me vse ne moti, bodete vsi trije prav taki
1468 II  |          svetoanskega praznika. Nič ni moti1o svetega miru, le Voglajna
1469 I   |        teharski vasi s srpovi, kosami, motikami in grabljami. Nekaj korakov
1470 I   |            sedemnajstletna Marjetica z motiko čez levo ramo, na glavi
1471 IV  |              kakor da bi mu bila ona v moški preobleki obvezala s svojo
1472 IV  |              so nesebično odprli svoje mošné in vsak po svoje pripomogli,
1473 V   |              dekleta z zelenimi venci, možaki pa s čutarami. Pozdravljali
1474 I   |              bili ponosni nanje, kajti možnarji so bili pri cerkvenih slovesnostih
1475 II  |              ko si sove, čuki in druga mračna žival išče plena? Pravi
1476 IV  |               jim daj dobro, so se teh mračnih ptic silno bali. Kedar so
1477 IV  |                zgodnje zore do poznega mraka, toda zastonj. Zelenka,
1478 V   |               vsa mrgolela negnjusnega mrčesa. Brada in lasje so vjetnika
1479 IV  |                mu hočeve za kratek čas mreže staviti." ~"Izvestno nama
1480 V   |         največjo silo nagoto in je vsa mrgolela negnjusnega mrčesa. Brada
1481 II  |               pod kap!" ~Fantje prično mrmrati. Vsak se zaklinja, da nima
1482 IV  |              cela vas govorila, da sta mrtva. Martinaška je bila namreč
1483 V   |              je dalo in opravljal zanj mrtvaške molitve. Večkrat je med
1484 IV  |              je nasejano z ranjenci in mrtveci kakor leži snopja po strnenem
1485 IV  |                izvestno vže dolgo časa mrtvo objokujejo – saj nimajo
1486 IV  |              zopet omedlevica napadla. Mrzel pot v debelih kapljah stopil
1487 IV  |               je včeraj srce ogrevalo, mrzi mi danes od sile." ~"Razumem
1488 V   |                mi moja ni še popolnoma mrzla. O sedaj se ne bojim nič
1489 II  |        položili. Umrla je devica rajši mučeniške smrti za svojo nedolžnost,
1490 IV  |              ko se mu konečno posreči, mučijo ga neprijetne sanje. Janez
1491 V   |                 Sedaj nas pa nikari ne mudi, temveč hitro obrni konja
1492 I   |            hitro povej, ker se mi jako mudí." ~"Za Marjetico bi vas
1493 III |              cesar Miroslav IV. v Rimu mudil in ta ga je morda pri papežu
1494 I   |              bode vendar konec besedi. Mudilo se mu je domóv. Zato jo
1495 I   |                Le hitro, ne vtegnem se muditi, fantje me že čakajo." Jaz
1496 V   |             grozno trpljenje in britke muke prestane ter tisto svetinjico,
1497 V   |        prebodel, ko bi bil hotel, tako n. pr. ob priliki, ko mu je
1498 I   |                biti," pravi Šimekov in nabija možnarje z opeko, "skušal
1499 I   |         rdečimi zastavami. Za cerkvijo nabijali so pa teharski fantje svoje
1500 IV  |          začeli. Po končani jutranjici nabijejo topiče in jih na vseh štirih
1501 I   |          zamišljen? Le malo potrpi, da nabijemo možnarje ter jih popalimo,