Part

2003 II  |            sosed segel v žep in orožje odložil. Ker se pa le nihče ne oglasi,
2004 V   |      poslednjih trenutkih, ki so mi še odmerjeni, odpuščam vam vsem, sovražniki
2005 I   |               Janezovih tovarišev, ter odmeva od loga do loga. Kakor bi
2006 II  |             penast, da je iz gozda jek odmeval. ~"Kam-le", ponavlja porogljivo
2007 III |            njihovi teški koraki bobneč odmevali po gradu. ~V jednej jako
2008 IV  |                 Živio, živio, živio !" odmevalo je med narodom od jedne
2009 IV  |                zopet dvignili in dalje odnesli. ~V grofovem šotoru pričelo
2010 IV  |            nerodno obrne in – brada mu odpade. Janez ga zasuče proti solncu
2011 III |      radovednost premaga in grof pismo odpečati in ga jame odvijati iz raznoterih
2012 II  |               iz Košnice in jo po sili odpeljal v prokleto svoje gnjezdo,
2013 V   |               pobije. Trgovca vjame in odpelje na svoj nezmagljivi grad,
2014 IV  |         ugodnem vetru razpela jadra in odplula. Veselo je rezala brazdo
2015 II  |                čedalje bolj gorko in – odpne si nekoliko haljo. Toda,
2016 I   |               kuhati. Hudi njeni jezik odpravil jo je ob službo, kar ji
2017 IV  |                s tem?" ~Turek se ne da odpraviti. Ker hoče Janeza na vsak
2018 I   |             mrmra ženica, ko se Pengar odpravlja proti domu, "vendar gre,"
2019 II  |         dogovorjeno znamenje od zunaj, odpreti bi jima moral duri in vsi
2020 V   |                Janez pogumno vpraša. ~"Odpri in le kar hitro, za drugo
2021 V   |                le urno in brez ugovora odprite, sicer vas dam vse na kole
2022 IV  |           dobrotnikom, ki so nesebično odprli svoje mošné in vsak po svoje
2023 II  |            vaju blagoslovi!" ~Sedaj se odpró duri in fantovska družba
2024 IV  |            peska v oči nametal, da pri odprtih očeh niso nič videli, kaj
2025 IV  |              oče to pripovedovali, pod odprtim oknom treske delal in vse
2026 II  |             svoje gnjezdo, Bog mi greh odpusti! Izvestno ste jo vsi poznali,
2027 V   |               živega v dosmrtno ječo – odpustil sem ti vže tudi – molil
2028 V   |                 naj se udeleže velikih odpustkov, ki jih je papež razpisal
2029 V   |          Pengarjev pašnik, očeta prosi odpuščanja in pri vogljarstvu jim pomagaj,
2030 III |                 da je ogleduh milostno odpuščen, in odšel je. ~ ~
2031 III |               koder je obsipalo visoke odre in temne stolpe gorenje-celjskega
2032 II  |                 le jedne prošnje mi ne odreci. Podpiram jo, sklicevaje
2033 V   |      Pengarjevi te prijaznosti ne bodo odrekli. – Ako mi je pa večni Bog
2034 V   |                in odšel. ~"Dobro si se odrezal, Janez!" pritrdi mu Šimekov
2035 V   |                to vino znamenje mojega odrešenja. Sicer vas ne vidim in ne
2036 II  |          Pengarja, na pot napravijo in odrinejo. Vsak je potisnil klobuk
2037 V   |               grofovemu srdu. Še danes odrinem na Ogrsko. Predrzno bi bilo
2038 IV  |            prišla še le za njimi in ni odrinila vže ž njimi vred, le tako
2039 IV  |               pot. Kaj, ko bi še danes odrinili?" ~"Ranocelnik pravi," nadaljuje
2040 IV  |            vzroka ne bilo mogoče takoj odriniti, ker se namreč naša ladija
2041 I   |          kladli, da ne bodo druge koze odrivale siromaka od jaslij." ~Pengarja
2042 V   |                 Roke in noge so mu vže odrvenjevale. ~"Z Bogom dragi sin, z
2043 I   |               njegovega jasnega obraza odsevala je neustrašljivost in neka
2044 III |             oknih, ter tu pa tam zopet odskakavali od njih, kakor bi se jim
2045 IV  |              Lahko noč!" ~"Lahko noč," odslovi jim Pengar; Marjetica jim
2046 II  |               ni Martinaška pravočasno odstavila. ~Družba pomudi se še nekoliko
2047 IV  |               zopet trikrat zatrobi in odstopi. Župan in ž njim sedem teharskih
2048 V   |            tako strogi kazni, le da se odtegne večnemu pogubljenju! ~Poslanec
2049 V   |               da se za nekaj časa domu odtegneš. Bežati moraš kamor-koli
2050 II  |              res, da se mislite jedini odtegniti, saj ste vendar tudi gost
2051 III |           kraljeviča cesarju popolnoma odtujiti, kar bi bil neizmerni dobiček
2052 II  |             besedičenje je bilo Janezu odveč. Odveže si hitro svoj zavratni
2053 III |               do večera. Ko se zmrači, odvedite mi ga v Bežigrad!" ~Vse
2054 III |           najhujšega razbojnika ter ga odvedó, grof Urh se pa porogljivo
2055 II  |           morali so jo zopet v kuhinjo odvesti. ~Janez zgrabi z levo meniha,
2056 V   |              grofu Urhu, danes pak vže odvezan sem te prisege, ker je naš
2057 V   |               in smatram jaz samega za odvezanega od prisege do grofa, tako
2058 V   |               ali druge vrste velikaš, odvezani so njegovi podaniki vsake
2059 V   |              se spokorite in od papeža odvezo dosežete!" ~Čudovito so
2060 III |              pismo odpečati in ga jame odvijati iz raznoterih zavitkov.
2061 V   |               dobro besedo, da sv. oče odvzame od njega prokletstvo ter
2062 III |                se meni na vaše povelje odvzela in šele doli pri velikih
2063 V   |           svojih dragih zadržavati. Ko odzvoni Marijo, se fantje prekrižajo,
2064 IV  |             vse zgodaj tu? Komaj da je odzvonilo dan in danica tudi še na
2065 IV  |               preživeti, odkar sta oba odšla na bojno polje. "Oj kako
2066 II  |               kar pa Tonetu nikakor ni odšlo. ~"Kaj vidim, častitljivi
2067 IV  |              rok!" zasmeja se Janez in odžene berača v bližnji svinjak,
2068 II  |              beričev, da nas poberó in odženó." ~"Le poskusi naj!" zapreti
2069 I   |             nekaj časa opazujem, da se ogibaš ljudí, ki si jih poprej
2070 V   |           vsega kršcanstva se ga plaho ogibljejo. Kakor črtalo na ledini,
2071 IV  |           zavednost zopet povrne in se ogleda, kje da je, vidi, da leži
2072 IV  |   obiloštevilimi kramarji, kjer sta si ogledavala razno blago, poželjivim
2073 V   |              hvala Bogu zanj!" ~Vsi so ogledavali prečudno svetinjico, spoznati
2074 III |                Grof prične sedaj pismo ogledavati. Nič kaj posebno ga ni veselilo.
2075 III |           skriješ, zanašam se na svoje ogleduhe, kterim se ne moreš umakniti.
2076 IV  |                bili fantje z beračem - ogleduhom naredili, ko bi se ne bil
2077 II  |              se je potajil rekoč: ~"Le oglejte si noža bolje pri luči,
2078 V   |              prav nič mogel poznati. ~"Ogljarjev Miha sem iz Pečevnika. Danes
2079 V   |              Marjetico spravi k kakemu ogljarju v Pečevnik in jo tako pred
2080 III |             spremenilo bi se mi v črno oglje, če ne še v kaj druzega
2081 III |                se hoče večjim zaprekam ogniti, izroči grofu pismo in ga
2082 II  |            čuvaj streho domačije njune ognja in zabranjuj pod njo ogenj
2083 V   |             pesek. Imel je čvrstega in ognjevitega konja Zelenka in vsi so
2084 II  |               dékle so celo na mast na ognji pozabile, ki bi se bila
2085 I   |              ruš pod senčnatimi lipami ognjišča, drugi so vsajali stebre
2086 IV  |         trenutku prišepa tisti berač k ognjišči, kterega sta naša znanca
2087 I   |                saboj Janez in jo proti ognjišču pomeri. Sam sebi zdel se
2088 IV  |            precej velik prazen prostor ograjen, da se ljudstvo ni moglo
2089 IV  |             odlikovale. Janez preskoči ograjo in hiti po stopnicah do
2090 V   |               še jedenkrat čutim tvoje ogrevajoče žarke na velem licu. Štirideset
2091 V   |                 Junaki treh deželâ: iz Ogrske, Češke in Poljske zbirajo
2092 V   |                nihče kos. Marsikterega ogrskega prešernega mogotca in marsikakega
2093 V   |           obljubiti, da še danes proti Ogrskej odrine. ~Vaščani pričakovali
2094 III |               kakor mlademu kraljeviču ogrskemu, Ladislavu, da bo imel tu
2095 V   |        Sibinjskega, najboljšega junaka ogrskih deželâ, da udarijo jeseni
2096 V   |            dokler me Bog pri življenji ohrani." ~Listje je jelo vže rumeniti
2097 IV  |             iste. Takó se je ta povest ohranila v teharski okolici od deda
2098 II  |              češ ciganski so vzgojeni. Ohranita, si sv. vero in zakonsko
2099 II  |                kraji. Sedaj se Zagorec ojači, stisne klobuk pod levo
2100 II  |                meniha, v desnici vihti ojster nož in zakriči: "Govóri,
2101 IV  |            glavi, s svitlim oklepom in ojstrim mečem na čelu naše čete.
2102 IV  |             Pripnó mu svitli dleskasti oklep na prsa in pripašejo mu
2103 IV  |           orjaka-viteza v sivojeklenih oklepih. Na desni strani šotora
2104 IV  |            čeljado na glavi, s svitlim oklepom in ojstrim mečem na čelu
2105 I   |                mi lahko pomagaš." ~"Ne oklevaj dalje, reci, kaj mi je storiti
2106 IV  |            prav tem trenutku, ko so te oklicali za načelnika, sfrfotala
2107 V   |           vdarila. Rimski papež dal je oklicati križarsko vojsko zoper tega
2108 III |             kraja, se mora vendarle od okna obrniti in – hočeš, nočeš –
2109 V   |                ne ogrevalo. Celó edino oknice v ječi so mi zamrežili!
2110 III |              steklih v dolgih in ozkih oknih, ter tu pa tam zopet odskakavali
2111 IV  |             pripovedovali, pod odprtim oknom treske delal in vse slišal.
2112 IV  |           brati: ~"Možje, Teharčani in okoličani! Pozvani ste semkaj, da
2113 V   |          pazduhe svetinjico in jo poda okolistoječim rekoč: "Po tej svetinjici
2114 IV  |             bilo veselje. Da pri takih okoliščinah ni nihče na spanec mislil,
2115 V   |             drugega načelnika. Mene pa okoliščine silijo iz domovine, če nočem
2116 I   |           danes jako pridna, ker si po okopavanju koruze, s kterim si se ves
2117 I   |               sebi zdel se je nezmerno okoren in nevkreten. ~"Kaj si tako
2118 III |              me pač prav nič ne skrbi, okorne Teharčane na limanice vjeti."
2119 IV  |                glavi je imela bel škaf okovan s širokimi svitlimi bakrenimi
2120 V   |              kterih s teško in železom okovano roko razbija, da kar gromi
2121 V   |         Prinesli so vrč vina, da bi ga okrepčali, toda siromak je bil tako
2122 IV  |              uničenih. Bog ve, kakošen okrutnež, in kak krvoses da je novi
2123 V   |             hoteli namazati z leskovim oljem, jaz pa sem jim ušel – brez
2124 II  |             našega reda, da bi se brez omadeževanja dostojnosti udeleževal takošnih
2125 II  |            nocojšnem dogodku, da se ne omadežuje moje poštenje, na čemur
2126 V   |            vendar le grofu prvemu roka omaga. Janez to opazivši, skoči
2127 V   |               toliko oslabel, da začne omagovati. Roka ne more več krepko
2128 V   |              kdo v dolini zmaguje, kdo omaguje. Ko sliši Janeza govoriti,
2129 IV  |               tako milo, da bi se bilo omečilo najtrše srce. Šestkrat so
2130 IV  |                jednoč zdramil iz dolge omedlevice," pravi sluga in nadaljuje, "
2131 II  |                bil bližej smrti, kakor omedlevici in hočeš, nočeš, mora1 se
2132 IV  |                 Marjetici pa ničesa ne omeni, da bi je ne vznemiril.
2133 I   |               Niti črkice pa starka ni omenila o tem, da se misli proti
2134 II  |               opazil ni. Le-ta je pa v omenjenem trenutku z bistrim svojim
2135 I   |               Martinaška nasproti. Oče omolkne, Marjetica se je pa jako
2136 V   |                 ščit mu zdrkne iz rok, omotica ga obide in Janez pade se
2137 I   |               kakor riba, ki je požrla omotico." ~Janeza rdečica oblije.
2138 II  |                 tiho!" vsklikne Tone, "ondi-le v gozdu slišal cem brstje
2139 IV  |       nosilnici v šotor prenesti in od ondot semkaj v Carigrad spraviti.
2140 IV  |              prosjakov, če ne bi našel onega razmršenca od danes zjutraj,
2141 IV  |           Janez, naj gre svojo pot, ne onesnaži si svojih rok ž njim, požurimo
2142 III |            moral bi te dati obesiti na oni-le stolp, da se prepričaš,
2143 V   |            četa iz vrha visocega hriba opazila. Sultan Mohamed zvedel je
2144 V   |              niti mojega prihoda niste opazili ter me niste na pragu pričakali.
2145 V   |            prvemu roka omaga. Janez to opazivši, skoči od strani nadenj,
2146 IV  |             reče nato Arabec in Janeza opazovajoč nadaljuje: "Je pač korenjak
2147 II  |         skrivnostnega meniha od strani opazovati. Čem dalje si ga ogleduje,
2148 I   |             fantovskem. Vže nekaj časa opazujem, da se ogibaš ljudí, ki
2149 I   |           Šimekov in nabija možnarje z opeko, "skušal sem to in že na
2150 V   |           svoje priprošnje pri papeži, opiraje se na nemali vpliv, ki ga
2151 IV  |           zavitega v razcapano obleko. Opiral se je na grčavo gorjačo.
2152 V   |             tukaj, morda se uprav nate opiram, morda so s taboj tudi moji
2153 I   |             prestrigel govora s strogo opombo, da naj Marjetica le gre
2154 IV  |               zapalijo, ljudi budeč in opominjajoč jih, da se proslava sv.
2155 IV  |          izvolijo za načelnika, ter jo opozori na velike nevarnosti, kiso
2156 IV  |             božjepotnike tembolje nase opozoril. Pod lipo v senci ležal
2157 II  |              hotel grofa še pravočasno opozoriti na nevarnost, ki ga tu pričakuje.
2158 II  |              trenutku in v lastni krvi opral si bodeš tu na mestu svojo
2159 IV  |             odkurili, vidoč, da nič ne opravijo ob tolišnjej hrabrosti kristijanski.
2160 V   |               gluh in za druga duhovna opravila nam manjka pa potrebnih
2161 IV  |                 in preden je bilo prvo opravilo končano, bila sta naša prijatelja
2162 IV  |           ukaže, da naj gre k velikemu opravilu v cerkev, ter določi le
2163 V   |            Kedar zjutraj svojo molitev opravim, zaukam Bogu na čast, da
2164 IV  |               imeli zlasti v gradu kaj opraviti so se vselej vrnili sovo
2165 V   |              je, kolikor se je dalo in opravljal zanj mrtvaške molitve. Večkrat
2166 V   |             bode ondi le častno stražo opravljati. Ko mu toraj véliki berič
2167 IV  |               pa sem tudi bolj površno opravljena. Toda kaj vidim? Še vedno
2168 IV  |             služabniki prineso vitežko opravo. Pripnó mu svitli dleskasti
2169 II  |                napravi križ in se takó oprawljen in oprtan podá v gornjoceljski
2170 II  |             res so postali tisti trije oprezni, Tone pa zareži nad vohunom
2171 III |               visoko v zraku dve kanji oprezovajoč, kje bi se dalo kaj primernega
2172 I   |                moja, govori!" Janez jo oprime z desnico okoli pasu in
2173 II  |                svoje dni sam kot bivši oproda le prepogostem na lastne
2174 V   |        izobčevalno pismo, ktero nas je oprostilo vsake poslušnosti vam nasproti.
2175 II  |          viteška desnica. Sedaj pa vas oprostimo." – Janez mu odveže roke
2176 V   |              od prisege do grofa, tako oproščam vas one do mene. Kdor izmed
2177 V   |        podpiraje ga pomagata kvišku. ~"Oproščen, sloboden!" izdihne starček, "
2178 IV  |             obesi rog čez ramo, seže v oprsnik, izvleče pismo, si odkašlja
2179 I   |             bode stal svet na ljubezen oprt" pravi Tone. "Juhej, juhej!"
2180 II  |                in se takó oprawljen in oprtan podá v gornjoceljski grad,
2181 V   |              daleč kristjane prav grdo opsovavali in jih z gjaverskimi psi
2182 IV  |          Odslej nadalje hočem tudi jaz opustiti vse pomislike in pregnati
2183 IV  |             Pred šotorom stala sta dva orjaka-viteza v sivojeklenih oklepih.
2184 IV  |              prostornem dvorišču sedaj orje, seje in žanje, po nekdanjih
2185 V   |             kako ga je grof nato vsega oropal in v ječo vrgel, le, da
2186 V   |              so se pridno dan na dan v orožji. Janezu ni bil nihče kos.
2187 IV  |            seje in žanje, po nekdanjih orožnicah ima pa svoje kletí. Zares
2188 IV  |              naroča Urh, grof celjski, ortenburški, knez zagorski, ban hrvaški,
2189 IV  |          današnji berač jedna ter ista oseba, misli si Janez, Marjetici
2190 IV  |               nad nami. Ni mi za svojo osebo, pač pa za Marjetico in
2191 I   |              Pravijo, da sem vže blizo osemdesetih." ~Pengar je bil vže nevoljen,
2192 III |                na ljubo, saj vendar že osivujem, kakor mlademu kraljeviču
2193 I   |             vse drugo si bodem že sama oskrbela. Saj ne bo zastonj! Lahko
2194 V   |             Bog pak je obrnil drugače. Oskrbovanje svojega posestva izročim
2195 III |                na nocojšnjo sramoto in oskrunjeno viteštvo moje. Danes vas
2196 IV  |               morda zadolženega zaradi osloboditve iz Bežigrada, ste ta svoj
2197 IV  |              da bode vsak rad za tvoje oslobojenje kri prelil!" ~"Marjetica,
2198 IV  |             ste ta svoj dolg z najinim oslobojenjem dvakrat preplačali. Za svoto
2199 IV  |          Belimgradom in o sužnosti ter oslobojenji iz iste. Takó se je ta povest
2200 V   |            pajčevine zamotan, ga nujno osnaži in duhovnu podá. Ta ga položi
2201 II  |              mora z grdo. Na polu pota ostajati, mi ni bila nikdar navada,
2202 V   |               dvignil za njimi in doma ostalim še dolgo časa kazal sled,
2203 V   |           maščeval bi se grof nad nami ostalimi. Kar smo ti prisegli, ni
2204 V   |                života in čez njo zopet ostalo obleko obleče. ~Janezu se
2205 II  |            poštenje. Le redko kedaj pa ostanejo mož-beseda. Žal, da sem
2206 IV  |                zahteval." ~"Mož beseda ostanem," odgovori ponosno Arabec, "
2207 V   |              nismo prisegli. Do večera ostanemo tu, dalje niti trenutka
2208 V   |             poljubavati. Okoli stoječi ostrme. ~"Klical me je nekdo 'moj
2209 II  |              pravice pri Bogu!" Vse je ostrmelo pri groznih besedah očetove
2210 II  |                vtihne v svesti si kake ostroumne napitnice. Tone se pa za
2211 V   |                   Duhovnik ste? ponoví osupnjeno Janez. "Ravno prav, tu imamo
2212 V   |          starček božjo podobo na križu otiplje, želi jo pritisniti na blede
2213 V   |           obvežem. Morebiti ga tako še otmem smrti. Le pod tem pogojem
2214 I   |                da si vže več časa tako otožen, ti, ki si bil vedno vesel
2215 I   |           trpim, da bi morda kdo jezik otresal čez Janeza in njegovo poštenje.
2216 IV  |              vidiva?" ~"Ne govori tako otročje; tega vendar nisem nikdar
2217 I   |         vbogala je vse od kraja, kakor otrok. Hitro dvigne toraj jerbas,
2218 II  |         bogokletni rod, morilec mojega otroka! Ta-le tvoj grad razsuti
2219 IV  |                kakor bi mu bili lastni otroki." ~"Ali bodo tudi mene v
2220 III |                dan druge zabave, da ne otrpne. Prav veliko imam nade,
2221 IV  |                Ani izvohal. Tudi mu je ovadil, da je novi načelnik bil
2222 II  |               psi pripode nekaj njenih ovčic proti njej, ktere se plahe
2223 V   |            obveže rane, slavno zastavo ovije si pa mesto srajce okoli
2224 I   |               Kaj ti je, povej mi brez ovinkov. Če morem, rada ti pornagam." ~"
2225 V   |               turban, s kterim je bila ovita turška glava. Celó janičarji,
2226 IV  |              na Teharjih jih je bilo v ozbilji. Sedeli in stali so v dolgej
2227 IV  |              vže jel dvomiti, da bi še ozdravil." ~"Toraj niso sanje, kar
2228 IV  |            mene v Algir poslali, kedar ozdravim? vpraša Janez hlastno v
2229 IV  |               toliko časa pri tebi, da ozdravíš. Nikdar še nisem videl človeka
2230 IV  |              sladki nadi na afrikansko ozemlje stopivši, da tu zopet najde
2231 IV  |               šotoru. Janez se ponosno ozira na vse strani, kakor bi
2232 IV  |              druščino in se je pogosto oziral proti Pengarjevim. Najrajši
2233 Pred|             predelanem natisu. Jezika, oziroma narečja štajarsko-hrvaškega,
2234 V   |                kar ga je dajala precej ozka dolinica, ki se je med obema
2235 IV  |              še nekoliko pota molčé po ozki semintje s koreninami prepreženi
2236 III |            pisanih steklih v dolgih in ozkih oknih, ter tu pa tam zopet
2237 I   |                ki prvi oznanjuje vsako oznanilo. Kljubu vsemu temu ji pa
2238 I   |                rotovški boben, ki prvi oznanjuje vsako oznanilo. Kljubu vsemu
2239 II  |       Marjetica. Menihove oči se plaho ozró po navzočih. Smrtnobleda
2240 V   |                Primi me za roko, da te ošlatam, ker te ne morem videti
2241 IV  |              oče Pengar prav po domače oštel, da tako dolgo spi, da mu
2242 IV  |               prikaže. Polagoma se vse oživi, po celem pohištvu prične
2243 V   |               ga more jedino le rimski pahež odvezati, je njegova duša
2244 V   |               tajstev (zakramentov) in pahnjen je iz cerkvene občine in
2245 V   |              kota, kjer je visel ves v pajčevine zamotan, ga nujno osnaži
2246 I   |                 kakor bi bila iz nebes pala med nje. Janez in Marjetica
2247 IV  |           dvojil, če je mož pri zdravi pameti, ki brez besede celih deset
2248 V   |             brez tebe mi ni živeti!" ~"Pametna bodi Marjetica!" pouči jo
2249 IV  |                Sedaj govoriš, kakor se pametnemu človeku spodobi." ~"Kdo
2250 I   |              veš, da ti izpolnim vsako pametno željo, če tudi bi ne smelo
2251 IV  |               se novo gibanje, kakor v panji, kedar posije nanj solnce
2252 III |           stopi sluga v sobo in napove papeževega poslanca. ~"Papežev poslanec!"
2253 IV  |                sužnjikov odkupiti dal. Papeževemu poslancu sedaj ni druzega
2254 III |           izvleče veliko pismo s črnim papeževim pečatom zapečateno in pravi: "
2255 V   |          zagotovi svoje priprošnje pri papeži, opiraje se na nemali vpliv,
2256 III |            mudil in ta ga je morda pri papežu zatožil. Brž ko ne bode
2257 II  |                Janezova roka menihu za pas in izvleče noža. ~"Ha, kaj
2258 V   |               Le vrni se in doma krave pasi, za boj še nisi. Sedaj nas
2259 V   |                Tako nam je povelje." ~"Pasja duša! Kedo te je učil tako
2260 II  |             kje ti tiči prokleto tvoje pasje srce," zagrozi se mu Šimekov
2261 II  |             okolico. Zagorčeva Franica pasla je prav tedaj ovce svojega
2262 V   |       dragoceno kamenje po turbanih in pasovih. Tu so klicali sveto ime
2263 V   |                  Starček izvleče izpod pazduhe svetinjico in jo poda okolistoječim
2264 IV  |                pri vsem tem je pa jako pazil na vsak dihljej, ki se je
2265 IV  |              sem danes tudi prav dobro pazila na sovo, kam da se je obrnila,
2266 I   |              trenutek, kar skrbnemu in pazljivemu očetovemu očesu nikakor
2267 I   |                  Ako si delavce motril paznim očesom, spoznal si na prvi
2268 V   |              Turkov. Nasproti mu stoji paša janičarjev in nanj nameri,
2269 II  |          skritega po naših vinogradih, pašnikih in gozdih, največ pa še
2270 IV  |                sem te vedno s saboj na pašo, na perišče, v cerkev in
2271 I   |                dan ob neznosni vročini pečala, nažela tudi še poln jerbas
2272 II  |                namesto vplemenitovalne pečati svojih beričev, da nas poberó
2273 III |                pismo s črnim papeževim pečatom zapečateno in pravi: "Ste
2274 IV  |                ni ne juhe zasolila, ne pečenke zasmodila. Dvakrat vže ga
2275 V   |             spravi k kakemu ogljarju v Pečevnik in jo tako pred strastnim
2276 V   |                  Ogljarjev Miha sem iz Pečevnika. Danes zjutraj sva imela
2277 I   |                okovane. ~Kakor orel na pečni pogledaval je danes tu pa
2278 V   |                se bila kterakoli le za ped umaknila. Na obeh straneh
2279 V   |              daleč so bili za dobravo, peket konjskih kopit se je pa
2280 II  |              zadela in gorel bi na dnu pekla!" ~Menih je stojé te besede
2281 II  |              kedaj misli grof to svojo peklensko nakano izvršiti, govóri,
2282 V   |               možno svojo lastno četo, peljati v boj zoper skupnega sovražnika
2283 II  |           klobuk pod levo pazduho, ter pelje natovorjena konjiča pred
2284 V   |                Hitro ga rešita spon in peljeta venkaj na svitlo. Ondi ga
2285 II  |              Kam-le?" zakriči grof ves penast, da je iz gozda jek odmeval. ~"
2286 IV  |              se zaganja od vseh strani peneče valovje. Turška vojska zgubila
2287 I   |             ptica da je." ~Komaj da je Penger izgovoril, pride jima pri
2288 IV  |              vedno s saboj na pašo, na perišče, v cerkev in v vás, kamorkoli
2289 IV  |           delal in vse slišal. Celó na perišču, dejala je, da je vsled
2290 III |              zajutreka dobiti med malo perjadjo. V gradu je ura ravnokar
2291 IV  |           težavno pot, da sta kakor na perutah hitela proti slovenski deželi.
2292 I   |              zaničljivo gledali, kakor pes psa, kedar kost gloda. Toda
2293 V   |              iz sedla in ga posadil na pesek. Imel je čvrstega in ognjevitega
2294 IV  |              ta način je Turkom toliko peska v oči nametal, da pri odprtih
2295 II  |          veselega srca prepevala mične pesmice. In prav te pesmi so jo
2296 IV  |         sladkega vina donaša. Pesem za pesmijo, zdravijca za zdravijco
2297 IV  |                 kakó sem ti pela mične pesnice in ti pravila lepe povesti
2298 IV  |               bili vsi trije vojaki, o Pesoglavcih in groznih Turkih, kako
2299 II  |                da je njegova Franica v pesteh hudobnega grofa in skoraj
2300 V   |        gospodarjem! Dobro da te imam v pestéh z vso tvojo ponočno druhalijo.
2301 IV  |               da se namreč varuj naših pesti, če ti je zdrava koža ljuba!"
2302 II  |               njemu samemu. Vsacega je pestil jeden izmed fantov. Grof,
2303 V   |             duhovna in nehoté se mu je pestila roka, ko je bila govorica
2304 I   |           letih služila je večinoma za pestunjo. Po naključji prišla je
2305 IV  |             temu dostojanstvu vedno za petami: "Ne bojim se boja, saj
2306 V   |          fantov, ostali pa strahopetno pete pobrusijo, da bi jih bil
2307 I   |                 To bi mu bili namazali peté! Zato so se ptuji fantje
2308 II  |               svinjake! Le brž naprej! Petelini vže pojo po vasi, ako se
2309 IV  |            čuti je bilo mesto veselega petja in živahnega ukanja. Janez
2310 II  |                kakor po nitki. ~Veselo petje in navduševalno ukanje fantov
2311 II  |             kratili so si jo z veselim petjem in radostnim ukanjem. Še
2312 V   |                zdavnej bi ga bil lahko petkrat prebodel, ko bi bil hotel,
2313 V   |               konje naložiti. Več nego petsto konj je potreboval zato. ~
2314 I   |           Celja. Delavci so se vračali pevajoč in razgovarjajoč se iz polja.
2315 I   |            Domneval sem te spredaj med pevkami, kjer se mi je zdelo, da
2316 V   |                in te se razleté, kakor pezdir, kedar bruhne veter vanj
2317 V   |          tjekaj. "Akoravno jih je mala peščica," rekel je večkrat svojim
2318 I   |              zvonika teharske župnije, pičle polu ure hodá od starodavnega
2319 IV  |           Jutranja hladna sapa jela je pihljati, ob Voglajni in po bližnjih
2320 V   |           linico v ječnih durih jed in pijačo in čez nekaj let živa duša
2321 IV  |             krik in vik spremljala sta pijanega grofa in njegovo druhal
2322 IV  |       prelevilo. Edini, ki ni čez mero pil, bil je novi načelnik Janez.
2323 V   |               ktere že dolgo časa niso pile!" Tako psovanje je križarje
2324 IV  |           Vaška mladina igrala se je s pirhi po trati in iz dimnikov
2325 IV  |           Župan razdeli črne tablice s pisali. Vsak navzočih zapiše ime
2326 I   |             izpod kterega se je videla pisana svilena kapa, – vse to kazalo
2327 III |            Solnčni žarki plesali so po pisanih steklih v dolgih in ozkih
2328 III |            trikrat zavito. Konečno ima pisanje samo pred saboj in – zatrepeče. –
2329 III |          umaknivši se. "Prej ne dobite pisma v roke, dokler mi ne povrnete
2330 III |             leto stane, da je najbolje plačani ogleduh, kteri povrh določene
2331 V   |               tovoriti in koliko mu bo plačati od tega. ~Grof Erman mu
2332 III |            kteri povrh določene stalne plače vleče za vsako količkaj
2333 V   |          ogleduh je prejel tukaj svoje plačilo. Šimekov Tone ga je dotekel
2334 IV  |             kar od kraja pobira, dobro plačuje in da ima še mnogo zlatá
2335 IV  |             zad in krepko nase stisne. Plaha Marjetica nehoté zakriči,
2336 III |          razmršen, prepadenega lica in plahih divjih oči, vdaril je s
2337 V   |           Marije, v Bežigradu pa sikne plamen iz strehe in krvavo vso
2338 III |            bilo trdo kot kamen. Beriči planejo nad poslanca, ga zvežejo,
2339 V   |            junaško, če vsi nad jednega planemo! Samega me pustite, saj
2340 IV  |          srditeji je postajal, konečno planeta prepirača z golimi meči
2341 IV  |              in iz novega proslavljena plapolá naj pri našem kardelu, dokler
2342 IV  |             rok, srečno domu prinesla, plapolala je na slemenu Pengarjeve
2343 V   |              bilo več med njima. Tukaj plapolale so visoko v zraku zastave
2344 I   |           okoli divno vrezanih ustnic. Plavkasti lasje so bili prepleteni
2345 I   |      rajskomili svoj obraz ter nasloni plavolaso glavo Janezu na kipeče prsi.
2346 II  |               ga ne izpusti, temveč se plazi za njim po kolenih še vedno
2347 II  |              sram ga je bilo, da se je plazil v prahu pred grofom. Solze
2348 V   |            krščanski tabor v svoj sivi plašč. Ko se je okoli desete ure
2349 IV  |              poglej, kako široka so mu pleča, kako napete prsi, oko mu
2350 IV  |                klino Janeza trikrat po plečih udari rekoč: "Bolje ti je
2351 I   |                priznala, ko sve včeraj pleli skupaj repo. Morala sem
2352 I   |         ponosnih vitezev in prevzetnih plemenitašev. Človek se je kar nagledati
2353 III |             bom tepel in tedaj bodo se plemenitaši spremenili v moje sužnje!
2354 V   |      imenitnega rodú, stare benečanske plemenitaške korenine, ter si je pridobil
2355 II  |               ste dokazali, da ste res plemenitih misli in viteškega obnašanja,"
2356 IV  |                srčneje želel, kakor to plemenito in junaško nevesto svojo
2357 IV  |                 In če nas tudi res med plemiče povzdigne, ter nam s tem
2358 IV  |               vrlo branil, toda ogrski plemiči ga niso mogli živega trpeti
2359 II  |                druga mračna žival išče plena? Pravi menihi sedaj kleče
2360 IV  |             rokah, hej, to bi napravil ples, da bi se ves Algir tresel
2361 III |           spanju zibalo. Solnčni žarki plesali so po pisanih steklih v
2362 IV  |            poskakovalo, se objemalo in plesalo ter grofa zaradi tolišnje
2363 V   |            pestjo vrata v ječo porine. Plesnjobni, zaduhli vzduh vdari jima
2364 I   |            umaknile. Prišedši za visok plot povzame Martinaška zopet
2365 I   |                Martinaška še jednoč za plotom, ker je hotela vedno zadnjo
2366 IV  |                svoj meč iz nožnic in s plošnato klino Janeza trikrat po
2367 II  |           čaplje lovila, in kamenje za plugom pobirala! Le nikari se ne
2368 IV  |               vodo, da je na vse kraje plusknila in hoče zbežati, toda vže
2369 IV  |            pregrešila, da sem kar tako pobegnila, kakor delajo malovredne
2370 V   |            pripogne se pa ponje in jih pobere rekoč: "Janez, pojdi, greva
2371 V   |         teharski fantje do poslednjega poberičijo, jaz se ne bom!" ~"Jaz tudi
2372 III |              grof, in konja arabca." ~"Poberite mu orožje, in če bi se obotavljal,
2373 II  |          pečati svojih beričev, da nas poberó in odženó." ~"Le poskusi
2374 IV  |               ojstro pogleda, in berač pobesi oči. To je bilo zadosti
2375 V   |                roparski način, ter jih pobije. Trgovca vjame in odpelje
2376 V   |              le za njimi, le za njimi! Pobijmo jih, hudiče!" spusté se
2377 IV  |             vidoč, da jih kar od kraja pobira, dobro plačuje in da ima
2378 II  |           lovila, in kamenje za plugom pobirala! Le nikari se ne bojta!"
2379 I   |           hodila od hiše do hiše novic pobirat, znano ji je bilo, kaj so
2380 I   |             podplate, da jo tako nujno pobirate, da vas niti dohajati ni
2381 IV  |              po celem krščanskem svetu pobirati milodarov za odkupljenje
2382 IV  |               ali pa še nikdar ni tako pobožno molil, kakor danes. Dolgo
2383 IV  |               klopi, kjer je ona svojo pobožnost opravljala. Iz farne cerkve
2384 V   |           spominek na vas. Blago mi je pobral grof Erman le svetinjica
2385 V   |             ostali pa strahopetno pete pobrusijo, da bi jih bil komaj veter
2386 I   |            otrokom !" ~Pengar nekoliko počaka, kakošen bo odgovor, ker
2387 I   |              se hoče posloviti. "Janez počakaj enmalo, ti bodem nekaj povedala." "
2388 V   |            daleč kričeč, naj ga vendar počakajo. ~Janez ustavi četo, da
2389 III |              bil izvestno še nekaj dni počakal, in šele potem stopil pred
2390 I   |            Ljubi oče, ali me ne bodete počakali", nagovori krasno dekle
2391 I   |                je volja do večernic tu počakati, ti morda celo Marjetico
2392 V   |            potice; kar za zidom sem jo pocedil. Ves ljubi dan potikal sem
2393 II  |        privošil po jedno ali dve čaši, pocejala se je nocoj po mizi, kakor
2394 V   |          druhal grofa Urha. Prvi kmalu pocepajo pod silnimi udarci ojstrih
2395 V   |            častiti gospod, – kaj mi je početi v tej zadregi, v ktero sem
2396 II  |                široko pozna bogokletno početje grofa Urha, ves svet vé,
2397 IV  |                bode umreti. Srce mu bo počilo. ~Ko se mrak na zemljo vleže,
2398 IV  |               se je za nekoliko časa k počitku. Bil je na vso moč utrujen.
2399 IV  |               po tihi v sladkem spanju počivajoči okolici tako milo, da bi
2400 III |         zadremlje. Ni še dobro pol ure počival, kar ga zdrami čuvarjev
2401 II  |            čuvši, kihne in se nekoliko počohlja, da koruznica okoli njega
2402 IV  |              nemudoma, z mlekom na pot podala. Kmalo ga je došla. Na glavi
2403 V   |            mogel s tem očetu življenje podaljšati." ~"Ne zamerite," izprašuje
2404 I   |           moram, da se mu je kaj dobro podalo. ~Iz njegovega jasnega obraza
2405 V   |           velikaš, odvezani so njegovi podaniki vsake pokorščine, zvestobe
2406 V   |        zvestobe in drugih dolžnosti iz podaništva izvirajočih do njega. Ne
2407 III |            povzdigniti med kneze in mi podariti samostojnosti. Prav zarad
2408 II  |               da se pri tej priči domu podaste in spat greste, kakor se
2409 V   |               se je pripravljal v gozd podati se, drva sekat, kar mu nenadoma
2410 I   |             treba na domu kakor vratam podbojev. Izberi si jo izmed naših
2411 IV  |               hčere ne sina, ki bi bil podedoval za njim krivično nagrabljeno
2412 V   |           njemu in mu seže v roke, ter podeli vsem skupaj sv. blagoslov.
2413 II  |                nocoj, naj se tudi svet podere. Če ne pojde z lepo, mora
2414 V   |           dolino bobneča vse pod saboj podira, kar ji je na poti, tako
2415 V   |            stopila pred oči mičnodivna podoba njegove Marjetice. Janez
2416 I   |           brado. Lica usnjate barve in podobe, so se ji tedaj napihavala,
2417 V   |              bil rad. Janez in Tone mu podpiraje ga pomagata kvišku. ~"Oproščen,
2418 IV  |               in prosili božjih darov. Podpirali so pri tem svoje prošnje
2419 II  |            jedne prošnje mi ne odreci. Podpiram jo, sklicevaje se na to,
2420 IV  |              obračala v preširnost ali podpiranje napuha, pač pa sta veliko
2421 I   |                je vam šinilo danes pod podplate, da jo tako nujno pobirate,
2422 IV  |             pač pa sta veliko izdala v podporo siromašnih svojih sosedov
2423 IV  |                brigalo. Ko je pojedel, podpre si glavo z roko ter se potuhne,
2424 V   |             drevače. Desetletno smreko podrl sem z njo v treh udarcih
2425 IV  |               kmalo videti, kakor kaka podrtija. Grad z vsem posestvom vred
2426 II  |               nemudoma nas in to mirno podstrešje zapusti!" ~Vse je tiho.
2427 II  |             žuljava dlan! Vzgojujta in podučujta krščanski svoj naraščaj,
2428 I   |                sem se tudi nekaj bolje podvizal. Vidiš, ljuba moja, kako
2429 I   |              zopet zasuče in Marjetico podvizuje, da bi se čem prej tem bolje
2430 II  |              po svoji moči postreči in podvoriti. Jako rad mu toraj prenočišče
2431 V   |               katoliške cerkve. Rad se podvrže vsaki še tako strogi kazni,
2432 V   |             vso ogrsko armado gotovega pogina. Sedaj se nam pa ni več
2433 IV  |              pogumnost, da raji slavno pogineš, kakor bi se sramotno umikal.
2434 IV  |           prerokoval. Grof je nečastno poginil, kot pretepač in rod njegov
2435 I   |               ni, in kar je vam fantom poglavitna reč, lepa je, da ji ga ni
2436 V   |               in prekanjenega lesjaka. Poglavitni namen danes mu je bil rešiti
2437 I   |                 Jaka?" ~"Vsi ga debelo pogledajo in se hkrati zasmejajo.
2438 V   |                greva nekoliko po ječah pogledat, da bomo vsaj vedeli, koga
2439 I   |          okovane. ~Kakor orel na pečni pogledaval je danes tu pa tam po ljudeh,
2440 II  |              posel imele! Toda kaj to; pognala jih je drugo za drugo venkaj,
2441 V   |               sam izbral. Huda je bila pogodba, a vendar se ji je trgovec
2442 II  |             našemljenju, je li, da sem pogodil naklepe grofove." ~Lažnjivi
2443 V   |              vidite tu siromaka, žrtev pogoltnosti vaše in prednikov vaših?
2444 II  |                se vesela družba vredno pogosti in radostni dogodek primerno
2445 IV  |              živahno druščino in se je pogosto oziral proti Pengarjevim.
2446 V   |              je jako ljubeznivo z njim pogovarjal o slovenskih junakih, o
2447 II  |                kratkočasiti!" ~V takem pogovoru pride trojica vštric kozolca.
2448 I   |               da je vsakega v dnu srca pogrelo, kedor se je drznil pregloboko
2449 IV  |          Verige zarožljajo in maček se pogrezne na dno morja. Veselega srca
2450 IV  |            sužnost, ki naji čaka. Daj, pogrezniva se v morje!" Janez to čuti,
2451 V   |               tudi ne bodo kdo ve kako pogrešali, saj imajo boljih konj zadosti,
2452 I   |             maščobe in nesnage ni bilo pogrešati na nji. ~"Lahko noč, Marko!
2453 II  |           konečno veliko javorovo mizo pogrniti. Sploh vse je šlo, kakor
2454 II  |                 In prav te pesmi so jo pogubile, ker so jo izdale. Lovski
2455 V   |               je njegova duša na večno pogubljena!" ~"Jelite, da to vse sedaj
2456 V   |               le da se odtegne večnemu pogubljenju! ~Poslanec ga ljubeznivo
2457 V   |            brada, imam pa tolikanj več poguma! Le brez skrbi me vzemite
2458 IV  |         govoriš, primaruha, da si tako pogumne bi ne bil mislil," pravi
2459 II  |         dotakne." ~Vse se gnjete okoli pogumnega in srditega Janeza, vsak
2460 V   |         njihovih bronastih čeljadah in pogumnem in zvokem ukanju, ktero
2461 V   |             kakih petdeset skupaj, vsi pogumni, vsi veseli, jeden bolje
2462 I   |              nebu in vsklikne s čistim pogumnim glasom: "Prijatelji, današnji
2463 IV  |                naj te pred vsem drugim pogumnost, da raji slavno pogineš,
2464 IV  |                doma, kteremu naroči na pohištvo in živino skrbno paziti
2465 IV  |                ki je pa vendar še jako pohlepno stegoval suhe roke po zemeljskem
2466 II  |                mu jeden spremljevalcev pohlevno, "to šumenje ni bilo od
2467 II  |            ječe, ako se protivijo vaši pohotnosti." ~"Kakor vidim, znano vam
2468 III |             nesramnosti, nekrščanskega pohujšljivega življenja, nepokorščine
2469 I   |                župniji, ki bi se lahko pohvalila, da je večkrat po sedminah,
2470 III |            hočem vplemenititi in javno pohvaliti, ker mi tako najbolje kaže,
2471 I   |        nepopisljivi angeljski smehljaj poigraval ji je okoli divno vrezanih
2472 I   |              zapalijo možnarje, ter se poizgube s klobukom pod pazduho v
2473 III |               zaslužil. Prvo je, da mi poizveš danes pri volitvi teharskega
2474 II  |              poda, se mož v hišo, kjer poišče v škrinji v skrivnem predalcu
2475 II  |         celjskih grofov", menih ošabno pojasni "in grof Urh je moj gospodar,
2476 V   |                 da, na boj zoper Turka pojdemo, zoper Turka, krvoloka,
2477 I   |            vreme. Kedar dovršive delo, pojdeve k večernicam, čula sem,
2478 IV  |                saj se že skoraj svita. Pojdimo rajši k Sv. Ani jutranjico
2479 I   |                dovršeno! "Le kar hitro pojdite po njo," je dejal na to, "
2480 IV  |             prav nič ne brigalo. Ko je pojedel, podpre si glavo z roko
2481 I   |         Kjerkoli je bila od tedaj kaka pojedina, morala je Martinaška kuhati.
2482 IV  |            važneji dogodek v družini s pojedino ali prične ali pa dokonča.
2483 V   |                takoj k sebi v šotor na pojédino, ter se je jako ljubeznivo
2484 II  |               brž naprej! Petelini vže pojo po vasi, ako se obotavljate,
2485 I   |             ter jih poskušali, kakó da pokajo. Silno so bili ponosni nanje,
2486 II  |                gozdu slišal cem brstje pokati pod nogami." Fantje se potuhnejo
2487 IV  |           šotoru, kjer naj bi se Janez pokazal. V trenutku rije se, na
2488 II  |                pričakali ga bomo in mu pokazali kake korenine da smo teharski
2489 II  |            sulico, potem se bode pa že pokazalo, kedo bode zmagal: kmetiči
2490 V   |            jezilo, da se jim nikjer ne pokaže prilika, kjer bi jim bilo
2491 II  |           čakali, ako se jim prezgodaj pokažemo. V gozd bi se nam umaknili,
2492 IV  |             stoji pred njim. Sužnji so poklekavali okoli njega in mu poljubavali
2493 V   |             jih vsled tega Janez. ~Vsi pokleknejo in se odkrijejo. Ko začnó
2494 IV  |             sveto slovensko zemljo oba poklekneta, jo poljubita in na ves
2495 II  |     zaljubljenca pred sivolasega očeta pokleknila proseč ga blagoslova. Stari
2496 V   |              vesele in žalostne dneve, pokleknite in prisezite mi še jedenkrat
2497 III |           sinočnega dogodka na odgovor poklical. Ta pa ga debelo pogleda,
2498 II  |        novozaročencema, na blag spomin pokojnih Mlinarjev. Da, fantje so
2499 V   |            same pustiti na stare leta. Pokopala bi jih s tem svojim sklepom.
2500 II  |              kmetič pa hiti v Celje na pokopališče k Svetemu Duhu. Ondi najde
2501 V   |              spoznanje nižjega, ter ga pokoplje pod saboj v morski globočini,
2502 IV  |              in mi priseže zvestobo in pokorščino!" Zopet nastane med narodom