Part

3012 IV  |               svojo Marjetico. Konečno priplava vendar pred zidovje belega
3013 V   |          blagom na Dunaj. Srečno mu je priplavala ladija v Trst, kjer je dal
3014 IV  |               pričakovajoč. Ponosno je priplula v luko z napetimi jadri.
3015 IV  |                prineso vitežko opravo. Pripnó mu svitli dleskasti oklep
3016 II  |               so jo izdale. Lovski psi pripode nekaj njenih ovčic proti
3017 II  |              so se tistega večera ovce pripodile plahe druga za drugo same
3018 V   |                po tlaku zleté, Šimekov pripogne se pa ponje in jih pobere
3019 IV  |           svoje mošné in vsak po svoje pripomogli, da so se toliko ljudem
3020 I   |            Marjetica pri kuhi nekoliko pripomore. Le ne brbljaj o rečeh,
3021 IV  |            pred velikim altarjem in se priporočal varstvu Vsegamogočnega.
3022 V   |          Blagovolite iti z nama, da ga priporočite božji milosti. Spovedati
3023 IV  |          zimskih večerih pripovedovala pripovest o hudobnem grofu Urhu, o
3024 II  |                 Sebi sorodne vas hočem pripoznati in kot take spoštovati jaz
3025 V   |                nam manjka pa potrebnih priprav. ~Starček je bil v resnici
3026 V   |             sinoči v ječo, kamor ga je pripravila zvesta izvršitev sprejetih
3027 II  |                Šimekov Tone, "takoj si pripravim kosó in skujem iz črtala
3028 II  |       Pengarjevim v kuhinjo za večerjo pripravljat, da se vesela družba vredno
3029 II  |          posodo, žlice, nože in vilice pripravljati in snažiti ter konečno veliko
3030 II  |               vže prilična soba za njo pripravljena. Več o tem ne vem, zatoraj
3031 IV  |          prijeli za plug, bodite vedno pripravljeni, kadar nas potrebuje slavni
3032 II  |             jedili gosté od njenih rok pripravljenih. ~Menih se je vseh teh šal
3033 V   |          dekleta. Vse je bilo na odhod pripravljeno. ~"Ločiti se bode treba,"
3034 IV  |               so se od teh razločevali priprosti Šentjurci, ki so ne daleč
3035 II  |               grofa Urha ni nadjal med priprostim narodom, zato mu je pa srce
3036 V   |          dvigne, ter ga zagotovi svoje priprošnje pri papeži, opiraje se na
3037 II  |          božjega dalje stopiti, ter mu pripusti prvo mesto za mizo, kjer
3038 IV  |              podajo v šotor za volitev prirejen in se vsedejo. Župan razdeli
3039 IV  |            roko. Celó stara Martinaška pririla je skozi ljudsko gnječo
3040 IV  |            videti. ~Janez in Marjetica priromata ravno na Velikonočno nedeljo
3041 V   |           Teharjani! Prav na tem mestu prisegel sem včeraj nelomljivo zvestobo
3042 I   |             kar vam sedajle pred Bogom prisezam. Javno se izpovem, da ljubim
3043 IV  |           sramotno umikal. V tem oziru prisezi mi sedaj trdno vernost,
3044 V   |          žalostne dneve, pokleknite in prisezite mi še jedenkrat zvestobo!"
3045 IV  |            semkaj, da ga spoznam in mi priseže zvestobo in pokorščino!"
3046 IV  |                roke proti nebu rekoč: "Prisežem in obljubim, kakor resnično
3047 I   |         pogleda globoko v zveste oči, "prisilila si me, da ti odkrijem svoje
3048 II  |               ne rešiš. Če tudi si nam prisiljen razodel resnico, ti to vendar
3049 IV  |              mogli živega trpeti in so priskočili Sibinjskemu na pomoč. Ne
3050 V   |               Hitro mu hočejo na pomoč priskočiti. toda Janez jih oblastno
3051 II  |       načelnika kardelu. Volitvi bodem prisostvoval i jaz z vso gospodo. To
3052 I   |              izmed njih. "Pa še kako!" pristavi drugi. "Jaz vem, kaj se
3053 IV  |                Pengarjeva Marjetica. ~"Pristavil mi je še na vprašanje, kaj
3054 II  |        krepkeje: "Bolje bi hilo onemu, pristavljam še jedenkrat, da sam radovoljno
3055 II  |               tem ražne brisati, krópe pristavljati, posodo, žlice, nože in
3056 III |         odgovori, da drugače k meni ni pristopa. Konja spravite v konjak,
3057 III |                sicer življenje v gradu pristudi. Na lovu in pri igrah človek
3058 IV  |               da mu solnce na posteljo prisveti, na kar se le-ta res kmalo
3059 V   |             vtakne v ječo, blago pa si prisvoji. Grof je potem umrl in dedščino
3060 IV  |               na kak način da si ga je prisvojil. Turek je komaj svojo razburjenost
3061 V   |       zabliskajo, boj se vname, fantje pritiskajo za beriči, da se kar iskre
3062 II  |             straže, ki so se h kozolcu pritisnile, menihu so pa ukazali pod
3063 V   |              na križu otiplje, želi jo pritisniti na blede ustnice svoje.
3064 I   |             prično pa fantje večernice pritrkavati, drugi zapalijo možnarje,
3065 II  |              Koruznica zašumi in Marko privleče vohuna na mesečino. "Izdajalec!"
3066 V   |          vojska v bojnem redu. Zjutraj privlekla se je gosta megla od Dunava
3067 I   |                 Ani. Skoraj bi umaknil privolenje ravnokar dano, ko bi mi
3068 II  |                le ob velikih praznikih privošil po jedno ali dve čaši, pocejala
3069 II  |               duri in fantovska družba privre v hišo, kjer se posede okoli
3070 V   |            morski globočini, prav tako privrela je križarska vojska nad
3071 IV  |              Turki so, kakor so ponoči privreli, tako zopet sramotno ponoči
3072 V   |                vse hudo, kar ste mi ga prizadeli. Tudi tebi grof Erman, ako
3073 II  |                pri vsej zadevi najbolj prizadet, čujte moj nasvet. Polnoči
3074 II  |            izbicah in Boga prosijo, da prizanaša grešnemu svetu zarad naših
3075 IV  |            maščevanje, kajti ne bo nam prizanesel! Gorje mi, če izve, da sem
3076 I   |        govorico, saj mi je vendar sama priznala, ko sve včeraj pleli skupaj
3077 I   |            očeta in ne bomo lagali, če priznamo, da je Janezu nemirno utripalo
3078 V   |            svitlo spraviti. Oj strašan prizor, grozen pogled! Nič druzega
3079 IV  |             določena!" ~V tem trenutku prišepa tisti berač k ognjišči,
3080 IV  |                v svojo gorečo molitev. Prišlec obstoji pred Janezom in
3081 I   |               up prazen ali pa se smem prištevati najsrečnejim ljudem na zemlji
3082 IV  |               tresel pred njim! ~Ko ga priženo na Turkovo barko, se Janez
3083 I   |                Kakor bi se bil iz sanj probudil, ozre se Janez okoli sebe
3084 V   |              Zelenko ni bil nikomur na prodaj. Ob takih prilikah je Janez
3085 IV  |            zopet sam Bog zna kam dalje prodali, od koder mu ne bo nikdar
3086 IV  |               da je drugemu gospodarju prodan in da mora koj brez vsake
3087 II  |           Jakop svojega zgubljenega in prodanega sina Jožefa. Še-le čez mesec
3088 V   |                grof od rimskega papeža proklet, to se pravi, greh bi bilo,
3089 II  |              bodoče čuki in sove pesem prokletstva tebi na spomin! Oni stolp,
3090 V   |               sv. oče odvzame od njega prokletstvo ter ga zopet uvrsti med
3091 III |              notranje prostore, tega s prokletstvom ondi trpinčenega in zatiranega
3092 V   |           pride. In če izobčenec v tem prokletstvu umrje, od kterega ga more
3093 V   |           beričev in ravnokar nevoljen proklinja pred zatvorjenimi vrati,
3094 II  |              po svojih izbicah in Boga prosijo, da prizanaša grešnemu svetu
3095 II  |             česar te prosim!" ~Tako je prosil Zagorec grofa solznih oči,
3096 II  |               naravnost domu, ter Boga prosite in angeljčka varuha, da
3097 V   |                zame tukaj in jaz hočem prositi zate ondi pred stolom božjim!
3098 IV  |          večkrat Pregledal dolgo vrsto prosjakov, če ne bi našel onega razmršenca
3099 IV  |              in opominjajoč jih, da se proslava sv. Ane pričenja. Preden
3100 IV  |               poljubita in na ves glas proslavljata stvarnika nebes in zemlje,
3101 IV  |              krvi. Slavna in iz novega proslavljena plapolá naj pri našem kardelu,
3102 V   |               pripeljem vaše sinove le proslavljene in zmagovite domu, sicer
3103 II  |              še ne daje pravice, da bi prost zopet odšel po svojih hudobnih
3104 IV  |               in čutila v tem trenutku prosta Teharčanka – naša Marjetica,
3105 IV  |              na limanice, pa bi se tak prostak ne?" spopolni prilizljivo
3106 II  |               način si pošteni kmetski prostaki nečejo omadeževati dobrega
3107 II  |              občevaje s kakim kmetskim prostakom!" ~"Grof, jako hitro ste
3108 IV  |             rokah. Oh da bi imel sedaj proste roke in pa dober meč pri
3109 IV  |         dvorkinjo: "Kako ti je všeč ta prosti Teharjan?" ~"Svitla grofica,"
3110 I   |          debeli kiti, ki ste ji viseli prosto po hrbtu. Vse njeno bitje
3111 IV  |          Svitla grofica," odgovori jej prostodušno dvorkinja, "tako zalega
3112 IV  |                bil precej velik prazen prostor ograjen, da se ljudstvo
3113 III |             jim bilo gabilo v notranje prostore, tega s prokletstvom ondi
3114 IV  |       sosednemu kmetu, ki po nekdanjem prostornem dvorišču sedaj orje, seje
3115 III |               po gradu. ~V jednej jako prostornih sób ni bilo vse tako mirno,
3116 II  |              orožje s saboj, naj ga tu prostovoljno odloži, kajti ne spodobi
3117 II  |               grozne vaše ječe, ako se protivijo vaši pohotnosti." ~"Kakor
3118 III |           sicer ugodna, meni pa povsem protivna, toda premagati jo hočem,
3119 IV  |              dokler nas četvorice, kot provzročitelje sinočnih sitnosti po svojih
3120 II  |           zabava!, kakor bi mu kmetova prošnja nič mari ne bila. Ni se
3121 IV  |             saboj v Algir kljubu milim prošnjam in obilnim solzam, da naj
3122 IV  |              svitli dleskasti oklep na prsa in pripašejo mu velik križast
3123 V   |               o zmagah in lavorikah, o prsnih krvavečih ranah in bojnih
3124 V   |             konečno pa vendar le grofu prvemu roka omaga. Janez to opazivši,
3125 V   |             nam je čast stražiti." ~Do prvih vrat prišedši, porine Šimekov
3126 V   |             sicer po njem, kajti mnogo psov je zajčja smrt. "Stojte!
3127 V   |            dolgo časa niso pile!" Tako psovanje je križarje tako razkačilo,
3128 IV  |               dobro, so se teh mračnih ptic silno bali. Kedar so imeli
3129 I   |         posmehovali in marsikomu izmed ptujcev je vže jezik migal, da bi
3130 IV  |             celjsko gospodo, viteze in ptuje goste, na levi pa za teharskega
3131 V   |              je še in mladeneč mora na ptujem stopiti v moško dobo, ako
3132 I   |              toraj jako redki in gorjé ptujemu fantu, ki bi se bil drznil
3133 IV  |             tepeni od nevidljive roke, pulili so in trgali na gradu od
3134 I   |                ji je lice rdeče, kakor purpava na polji. Še nikdar ji oče
3135 II  |              da bi vas mirno svojo pot puščali, vi pa nam za to vlačite
3136 V   |           skupaj, ker te nečemo samega puščati na boj. Po tvojem odhodu
3137 III |               vas hočem podaviti dati. Rabelj naj si oskruni roke nad
3138 III |                bo krčilo vaše srce pod rabeljnovo roko, tedaj vriskalo bode
3139 II  |              sumničili, saj bi ga niti rabiti ne znal. Po pravilih redovnih
3140 I   |           zvezo večno nove ljubezni. ~"Raca na vodi; to bode ljubezen,
3141 II  |               mene, vašega gospodarja, račun tirjati. Pač pa vam vsem
3142 V   |                imela z očetom nekoliko računa skupaj, prav po domače so
3143 II  |               družba vredno pogosti in radostni dogodek primerno poslaví.
3144 IV  |         Marjetico, na vse grlo zaukal. Radoveden kaj da je, gre poslanec
3145 V   |           cerkve ?" izprašuje ga Janez radovedno dalje. ~"Kogar papež izobči,"
3146 III |                zdelo. Konečno pa ga le radovednost premaga in grof pismo odpečati
3147 IV  |              vsem drugim pogumnost, da raji slavno pogineš, kakor bi
3148 IV  |              nič več ne mara, ali moja rajnica mati, Bog jim daj dobro,
3149 I   |                če vam povem, da sem že rajnico Mlinarico pestovala, sedaj
3150 V   |                 Saj sem šel tudi jaz z rajnikim grofom Ermanom na Ogrsko
3151 II  |              mlajših letih pod slavnim rajnikom grofom Ermanom v njegovem
3152 I   |            nase. Molče nagne zala deva rajskomili svoj obraz ter nasloni plavolaso
3153 II  |              Tone v besedo, "to bi pač raka v vodo vrgli, tako lahko
3154 Pred|                tem priznati, da smo na rakovi poti. Iz tega vzroka, kakor
3155 I   |                bi se mi takoj zacelila rana, ki jo vže več časa tu le
3156 V   |          lavorikah, o prsnih krvavečih ranah in bojnih brazdah. Tako
3157 V   |               pogojem, da smem tega le ranjenca, mojega gospodarja in načelnika
3158 IV  |               polje bilo je nasejano z ranjenci in mrtveci kakor leži snopja
3159 V   |               njenimi razrezki obvezal ranjenemu rane, kar mu pride nekaj
3160 IV  |                 Tu je jeden kazal grdo rano, da se je človeku studilo
3161 I   |             drugi so vsajali stebre in rante v zemljo za senčne šotore,
3162 V   |                 In kaj to, če mi še ne raste brada, imam pa tolikanj
3163 I   |              je bil višji memo drugih, rasti je bil čvrste in visoke,
3164 IV  |                malomarno na dolgočasno ravnino pred hišo ležečo gledal,
3165 II  |              in zaprta, kakor največja razbojnica. Bogokletni grof se je pa
3166 III |              zvežejo, kakor najhujšega razbojnika ter ga odvedó, grof Urh
3167 I   |             navada. Vzrok temu je moja razburjena notranjost, kjer se je silno
3168 IV  |         zaraščenim obrazom, zavitega v razcapano obleko. Opiral se je na
3169 V   |              ob priliki, ko mu je ščit razcepil. Dolge tri ure vže sta se
3170 III |            drugemu v pest, ravnokar se razcvetajoča rožica duhteča. Osoda ti
3171 I   |               in svetega značaja ravno razcvetajoče se mlade večno nove ljubezni.
3172 IV  |             kar bi naju morda za večno razdružilo," odgovori klaverno Janez. ~"
3173 IV  |             odgovori klaverno Janez. ~"Razdružiti, za pet ran božjih, grozna
3174 IV  |           pravil poprej pri vodnjaku o razdružitvi? Prosim te, razloži mi sedaj-le
3175 II  |             takega smete me brez skrbi razglasiti." ~"To bodemo tudi in gorjé
3176 IV  |               človeškega rodu več časa razgovarjali, ju blagoslovili in konečno
3177 V   |               tega storiti. Konec temu razgovoru je bil tak, da je vendarle
3178 III |                se je dvigala kvišku in razhajala. Vse je bilo še tiho, le
3179 IV  |        križempot, kjer se prijateljski razideta. V vasi je bilo že ob zgodnjem
3180 IV  |              vaško lipo, se vže hočejo raziti, kar pravi Šimekov Tone: "
3181 V   |              psovanje je križarje tako razkačilo, da so jako nestrpno čakali
3182 V   |          umakniti. Šele ko se je smrad razkadil. stopi Janez v ječo. V gnjusobnem
3183 V   |              tem se bo pa očetova jeza razkadila. Vi pa, če me vže nečete
3184 V   |        zajedena v turško vojsko, da jo razkolje na dvoje. Kakor mlinski
3185 V   |               pri ranjencu. Ravno hoče razkosati teharsko zastavo, da bi
3186 IV  |              vsih svetnikih te prosim, razkrij mi resnico, kaj je z menoj,
3187 V   |              ali vže v tistem trenutku razkroji mu sekira črepinjo, da se
3188 IV  |               od tod mu je bilo mogoče razlagati, zakaj da je prišla še le
3189 I   |            Zgovorna ženica konča svojo razlago rekoč: "Pravijo, da sem
3190 I   |            pravi Tone. "Juhej, juhej!" razlega se zopet po okolici vrisk
3191 IV  |           slišati lepo vbrane zvonove, razlegajoče se po tihi v sladkem spanju
3192 V   |               telebi ob vrata in te se razleté, kakor pezdir, kedar bruhne
3193 I   |                žarki blede lune ter se razlili po tihi okolici presrečni
3194 V   |        zahajajoče solnce skozi okno in razlilo svoje zlate žarke po bledem
3195 IV  |               pamet. Kako so se od teh razločevali priprosti Šentjurci, ki
3196 IV  |              ne dam, se mi v današnjih razmerah vendarle vsaj pomislika
3197 Pred|              in kolikor so to današnje razmere zahtevale, tudi nekoliko
3198 V   |                tudi so zlasti prsi vse razmesarjene. Da je tako oslabel, je
3199 III |              je na smrt obsojen. Bled, razmršen, prepadenega lica in plahih
3200 IV  |        prosjakov, če ne bi našel onega razmršenca od danes zjutraj, toda ves
3201 IV  |            mnogo božjepotnikov semkaj. Razne družbe razprostrle so se
3202 III |              stvar zaprečiti, da se ne raznese med ljudstvo ali celo na
3203 II  |              je natovóriti dva konja z raznim blagom, ktero je izbral
3204 IV  |                 kjer sta si ogledavala razno blago, poželjivim očem na
3205 IV  |               Celji je Marjetica hitro raznosila mleko po hišah, in preden
3206 III |        odpečati in ga jame odvijati iz raznoterih zavitkov. Bilo je trikrat
3207 IV  |              dobro zaprto imeti zaradi raznovrstnega ptujega sveta, kterega se
3208 I   |                ki me je prišla klicat, razodela mi je vse. Od moje strani
3209 I   |          mojega življenja, a govori in razodeni mi še nocoj, ali je moj
3210 II  |               napraviti! Z grofom vred razorožena sta bila tudi njegova beriča. ~
3211 V   |           zgolj kost in kožo. Obleka – razpale cunje pokrivala je komaj
3212 IV  |                dne je ob ugodnem vetru razpela jadra in odplula. Veselo
3213 IV  |             kviško. Nato jeli so jadra razpenjati. Ladija se počasi obrne
3214 V   |              groza – najdeta človeka z razpetima rokama na zid prikovanega,
3215 V   |             Oči se mu svetijo in hrčki razpihnejo. Ponosno dvigne glavó in
3216 V   |             odpustkov, ki jih je papež razpisal bojnikom in braniteljem
3217 II  |           grozne ječe tvoje, naj se ti razpoči od slemena do temelja v
3218 II  |           mlina je stal kozolec. Janez razpostavi ondi straže, ki so se h
3219 IV  |               poželjivim očem na ogled razpostavljeno. Mladina, ne še popolnoma
3220 IV  |     božjepotnikov semkaj. Razne družbe razprostrle so se po zeleni travi posedši,
3221 I   |            ondi naseliti, zopet drugje razprostrli so celjski medičarji svoje
3222 V   |               zastavo, da bi z njenimi razrezki obvezal ranjenemu rane,
3223 V   |                 Svojo srajco sleče, jo razreže na obveze in s tem obveže
3224 II  |               jasnem nebu, od koder je razsipala svoje blede žarke po tihi
3225 I   |         obraščena. Kedar jo je pa kedo razsrdil, da ga je začela obirati,
3226 V   |             hudo stiska. To ga je tako razsrdilo, da je zbral nemudoma silno
3227 II  |                otroka! Ta-le tvoj grad razsuti se mora, kakor trhlo drevo,
3228 V   |           strehe in krvavo vso okolico razsvetli. Vsem pod lipo zbranim igrale
3229 II  |            kakor bi bili cekini v njej raztopljeni. Vinski duh razvijal se
3230 I   |                prvič svojo Mico videl. Raztresen sem vam bil in zaverovan,
3231 II  |                je iz začetka, da so jo raztrgale divje zveri in to tem prej,
3232 II  |                so našli Franičin robec raztrgan med robidovjem. Milo se
3233 II  |                kar se je gibati moglo, razume se pač samo ob sebi, da,
3234 III |            grad in ne venkaj. Si me li razumel?" ~Sluga prikima, prikloni
3235 IV  |          trikrat vzraku zaplapolati in razumela, kaj to pomeni. Če tudi
3236 IV  |              mrzi mi danes od sile." ~"Razumem te popolnoma, toda kaj hočeš,
3237 II  |              mi ni bila nikdar navada, razumita? Še nocoj se hočem ž njo
3238 I   |              kapljico božjo, ktera nam razvedruje glavo in razveseljuje srce!"
3239 I   |                Marjetica se je pa jako razveseli, da ji ne bo treba odgovarjati
3240 I   |                nam razvedruje glavo in razveseljuje srce!" Janez si ne more
3241 II  |                raztopljeni. Vinski duh razvijal se je pri mizi čedalje preširneji
3242 II  |            poleže in Martinaška prične razvijati svoje umetno poslovanje.
3243 IV  |               so zopet v bojnih vrstah razvrščeni pričakovali turških napadov,
3244 III |                dobiček za nas gledé na razširjenje in vtrditev našega vpliva
3245 IV  |               slišiš. Ali sem te morda razžalila, da mi niti odgovora ne
3246 V   |               sem še deček" jim fantič razžaljen odvrne. "In kaj to, če mi
3247 II  |          vračale, morale so ji med tem ražne brisati, krópe pristavljati,
3248 I   |            kakor mlad hrast v dobravi. Rdeč telovnik z debelimi srebrnimi
3249 I   |           krvijo polil, ter ji je lice rdeče, kakor purpava na polji.
3250 I   |               požrla omotico." ~Janeza rdečica oblije. Nekoliko sram ga
3251 I   |               medičarji svoje šotore z rdečimi zastavami. Za cerkvijo nabijali
3252 I   |              zgodilo, kajti lica so ji rdele, kakor makov cvet na bližnjem
3253 IV  |               gornjega celjskega grada rebra. Viharji, tepeni od nevidljive
3254 I   |             pripomore. Le ne brbljaj o rečeh, ki ne spadajo semkaj." ~
3255 IV  |                 Janez?" ~"Odkritosrčno rečeno, ti povem, da iz sinočne
3256 II  |              ne, prav tako malo, kakor recimo, tvojih širokih čeljusti,
3257 V   |               vso svojo vojsko v bojni red postavi. Teharjane uvrsti
3258 II  |               častjo in namenom našega reda, da bi se brez omadeževanja
3259 II  |           odgovarjali, toda tembolj po redkem, čem bolje so se približavali
3260 I   |              nekaka novina, toraj jako redki in gorjé ptujemu fantu,
3261 II  |             svojo čast in poštenje. Le redko kedaj pa ostanejo mož-beseda.
3262 II  |            rabiti ne znal. Po pravilih redovnih in po ukazih božjih sem
3263 V   |              ostane lesjak, dokler ima rep kosmat. Jedino, po čemur
3264 I   |                sve včeraj pleli skupaj repo. Morala sem mu vse na drobno
3265 IV  |             vero in domače ognjišče. V resnem tem trenutku zaklinjam vas
3266 V   |            petdeset, a v nobeni kakega resničnega hudodelca. Tu sta našla
3267 IV  |            Prisežem in obljubim, kakor resnično mi Bog pomagaj!" Ves ondi
3268 III |           danes menda res ne bo mogoče resnobne besede govoriti, ali je
3269 II  |   poljubljavali. No, in če nas res kaj resnobnega doleti, ali nimamo ojstrih
3270 III |               vam čez noč zmešalo, moj resnobni grof, ha, ha, ha!" ~"Kako
3271 IV  |               Marjetica ne bila kakega reveža nasitila, oblekla in nadarila.
3272 II  |               pa stanovska svetu znana revščina pač najbolj varni spremljevalki
3273 V   |              črtalo na ledini, tako je rezal Janez s svojim mečem brazdo
3274 IV  |            jadra in odplula. Veselo je rezala brazdo nad sinjega morja
3275 III |             ter se vrže leno na umetno rezljani in bogato se zlatom okovani
3276 IV  |                ki zastonj zdihujejo po rešenju. Čul je, koliko da jim je
3277 II  |            čakaje, kedaj in kako da se reši grozna slutnja. Godrnanje
3278 IV  |            hrabrosti doprinašala da bi rešila načelnika in zastavo je
3279 V   |                Nikopolji na Bolgarskem rešili vso ogrsko armado gotovega
3280 V   |             dolgo tukaj biti. Hitro ga rešita spon in peljeta venkaj na
3281 V   |                 Lejte naji, tukaj sva, rešite naji!" Arabčanov sluga prinese
3282 V   |                 dragi moj dobrotnik in rešitelj, ter beži iz domovine venkaj,
3283 IV  |               bližje in spozna svojega rešitelja iz Bežigrada. ~Vsi odkupljeni
3284 V   |       Poglavitni namen danes mu je bil rešiti se iz tvojih rok. Da se
3285 V   |              ga sedaj za znamenje moje rešitve. Le smradljive vode vlivali
3286 V   |              veselje nad nepričakovano rešitvijo iz štiridesetletne ječe
3287 II  |                vrgli, tako lahko se ne rešiš. Če tudi si nam prisiljen
3288 I   |                bil in zaverovan, kakor riba, ki je požrla omotico." ~
3289 IV  |              Janez pokazal. V trenutku rije se, na čelu jim Šimekov
3290 V   |          pobožen in papež ga pokliče v Rim. Božja previdnost ga odloči,
3291 IV  |                njega in mu poljubavali rob obleke, kakor svojemu očetu,
3292 IV  |       Miroslava tjekaj spremljal. Izza robca duhtel ji je rožmarinov
3293 I   |            Odkrije se, ter se obriše z robcem po potnem čelu, hoteč si
3294 V   |                Zdajci se zasliši močno robencanje na dvoriščnih vratih, ki
3295 II  |            Franičin robec raztrgan med robidovjem. Milo se je storilo po njej
3296 II  |               čegar grb ste na noževem robu videli." ~"Čemu, govóri
3297 IV  |              Vse je občudovalo njegovo ročnost, ker je tako lahkotno prekopicaval
3298 II  |               milostljiv sodnik. Polje rodí naj jima stoterno, črede
3299 I   |            dokler nam bodo naše gorice rodile slastno kapljico božjo,
3300 I   |          nagovori krasno dekle svojega roditelja za njim prihitevši. "Kaj
3301 IV  |         skupnega sovražnika pogumno od rodnih nam mej zavračali in ker
3302 V   |             denar posojeval. Trgovčeva rodovina v Benetkah je pa vsled tega
3303 IV  |               Teharje prvi steber moji rodovini, odločil sem se nadariti
3304 V   |              je bil iz jako imenitnega rodú, stare benečanske plemenitaške
3305 III |          kaj-li grof danes tako zgodaj rogovili. V sobo stopivši se grofica
3306 IV  |          preženem muhe, ki ti po glavi rojijo. Ako ni druzega vzroka,
3307 V   |            najdeta človeka z razpetima rokama na zid prikovanega, napol
3308 V   |               ljudmi. S povzdignjenimi rokami ga prosi, naj poslanec spregovori
3309 III |        spraviti, kar se bode pozlačeni roki brez posebne težave posrečilo.
3310 I   |                ni tedaj kje kupila pod rokó; sedela ji je na zatilniku
3311 I   |             rada! – Janez me zgrabi za róko in vsklikne: "Martinaška,
3312 II  |                hočem, da nosim železne rokovice! Sedaj pa od vas zahtevam,
3313 I   |                Tu je bilo vže vse živo romarjev in drugih ljudi. Nekateri
3314 II  |               zapasti morali bi ji vi, ropar nedolžnosti! Toda roka pravice
3315 V   |               temi napade tovornike na roparski način, ter jih pobije. Trgovca
3316 V   |               biti. Od takih in enakih ropov je rod celjskih grofov tako
3317 I   |           čista, kakor solnce božje in rosa, ki se ravnokar dela, tudi
3318 III |             Bežigrad!" ~Vse prošnje in rotenje poslančevo bilo je zastonj.
3319 I   |               Bog. Bila je kakor stari rotovški boben, ki prvi oznanjuje
3320 V   |                šli so čez drn in strn, rove in zapreke preskakovajoč.
3321 I   |             kakor zemlja solnce ljubi, roža mojega srca!" Vidiš ljubica
3322 I   |           Glejte, koliko in kako lepih rožic je vmes, to jih bodo male
3323 V   |               na tleh ležeče brcne, da rožljaje po tlaku zleté, Šimekov
3324 I   |                devojko na daleč okoli. Rudeča in bela njena ličica, kakor
3325 IV  |              res kmalo ves kuštrast in rudečih oči na svitlo prikaže. Polagoma
3326 IV  |            nožič. Za vrat si je dejala rudečosvilnato ruto, ktero ji je svoje
3327 V   |           ohrani." ~Listje je jelo vže rumeniti in nastopila je jesen. Sedaj
3328 I   |                prosila, mi začne takoj ruše rezati zanj in pa zdihuje
3329 V   |                 kakor se spodobi. Naše sablje so vže jako željne gjaverske
3330 II  |              se je pa danes Martinaški samej, ki je šla, svoj kuharski
3331 II  |             deklica da vam je bila. Na samem cesarskem dvoru niso lepše
3332 II  |              bolje godilo, kakor njemu samemu. Vsacega je pestil jeden
3333 IV  |            tako nesrečen. Bilo je ondi samih krščanskih sužnjev nakopičenih,
3334 II  |             čast in zasluga pred Bogom samim, služabniku božjemu po svoji
3335 II  |              vam ne pravi naša častita samostanska obleka, da smo mirni služabniki
3336 III |               gospodstva znebiti se in samostojen postati in iz grofa preleviti
3337 III |               med kneze in mi podariti samostojnosti. Prav zarad tega sem se
3338 I   |            sama náse in zlasti na svoj samski stan in se je vedno štela
3339 IV  |               zdelo, kakor da bi bil v sanjah tudi tega nekje videl. Bil
3340 IV  |               Sv. Ani. Jutranja hladna sapa jela je pihljati, ob Voglajni
3341 IV  |          znamenje." Martinaški zmanjka sape, zatoraj gre globoko po
3342 II  |              takoj krepkeje pest in mu sapo zaprl. ~"Ako smo roparji,"
3343 V   |               gosta megla od Dunava in Save in je zavila ves krščanski
3344 V   |              je tovoril dalje. V sredi Savinjske doline blizo Žavca ga grof
3345 I   |             tedaj kje kupila pod rokó; sedela ji je na zatilniku kakor
3346 IV  |        Teharjih jih je bilo v ozbilji. Sedeli in stali so v dolgej vrsti
3347 IV  |               odstopi. Župan in ž njim sedem teharskih starešin se podajo
3348 I   |            sedaj dojide ga lastna hči, sedemnajstletna Marjetica z motiko čez levo
3349 II  |                 kakor smo, oboroženemu sedeti. Ako bi dotični pa tega
3350 V   |           komaj, da se Marjetica zavé, sedi vže Janez v sedlu na svojem
3351 V   |                svojo jelševo sulico iz sedla in ga posadil na pesek.
3352 II  |          vajinih rokah to, kar bi bilo sedlo na biku! Kar sem sklenil,
3353 I   |            pohvalila, da je večkrat po sedminah, svatbah, gostijah in na
3354 IV  |              roci ter pozove župana in sedmorico starešin pred se. Ko le-ti
3355 V   |                vsaj čez mejo, kamor ne sega več njegova oblast." ~"Dobro –
3356 IV  |             severni Afriki. Globoko je segala tedaj krščanska ljubezen
3357 III |                predrzno v moje naklepe segati. Tedaj se bode šele prav
3358 IV  |             bila na škripcih. Sedaj je segla semkaj, sedaj tjekaj, kmalo
3359 V   |       poslednjo uro grozne ječe, da ne segnjijem tamkaj notri, kjer bivata
3360 IV  |        prostornem dvorišču sedaj orje, seje in žanje, po nekdanjih orožnicah
3361 V   |     pripravljal v gozd podati se, drva sekat, kar mu nenadoma pride od
3362 V   |            tistem trenutku razkroji mu sekira črepinjo, da se sam poleg
3363 V   |               more več krepko dvigniti sekire, ščit mu zdrkne iz rok,
3364 IV  |               kakor sinočnji ogleduh v semeniški halji. Jeza ga zgrabi, da
3365 IV  |            nekoliko pota molčé po ozki semintje s koreninami prepreženi
3366 II  |           primerno poslaví. Smukala je semtertja po kuhinji tako hitro, da
3367 IV  |              nase opozoril. Pod lipo v senci ležal je nekdo na vozičku
3368 I   |         postavljali iz tratnih ruš pod senčnatimi lipami ognjišča, drugi so
3369 I   |            stebre in rante v zemljo za senčne šotore, kakor bi se bili
3370 V   |         hudodelca. Tu sta našla kakega sestradanega viteza, ki ga je imel grof
3371 V   |            solzé v očeh. Ne matere, ne sestré, ne ljubice si niso upale
3372 IV  |              za odkupljenje sužnikov v severni Afriki. Globoko je segala
3373 Pred|                goreča želja, narod naš seznaniti se slavnimi našimi predniki,
3374 IV  |              te oklicali za načelnika, sfrfotala je velika sova iz naše lipe.
3375 II  |              záse odbrano v malem sodu shranjeno, in ktere si je le ob velikih
3376 V   |                vže okoli zastave Ivana Sibinjskega, najboljšega junaka ogrskih
3377 IV  |                trpeti in so priskočili Sibinjskemu na pomoč. Ne dolgo in Urh
3378 IV  |               ljudstvo na vas pustiti. Sijajna rudečica žarila ji je nedolžno
3379 II  |              da poveste, kedo da ste!" sika grof, od jeze bled. "Nemudoma
3380 V   |               res tako močan, kakor si silen. Ne morem si pa kaj, da
3381 V   |          načelnika. Mene pa okoliščine silijo iz domovine, če nočem zapasti
3382 V   |              do svojega ženina bila je silneja od one do ljubega očeta.
3383 V   |              in si val za valom zmiraj silneje nasproti drvita, dokler
3384 V   |             niso bili lipovi bogovi. S silnim krikom: "Udri ga! udri ga!
3385 V   |                Prvi kmalu pocepajo pod silnimi udarci ojstrih mečev teharskih
3386 IV  |               kakó je planil za njo iz sinje višave orel, ter jo je zgrabil
3387 IV  |            Veselo je rezala brazdo nad sinjega morja globino in vendar
3388 IV  |            Jadrno je plavala ladija po sinjem morji naravnost proti Rimu.
3389 III |               je, da ga je grof zaradi sinočnega dogodka na odgovor poklical.
3390 III |           načelnika, kedo so bili naši sinočni tolovaji, drugič si pa izumi
3391 IV  |          četvorice, kot provzročitelje sinočnih sitnosti po svojih vohunih
3392 IV  |           skoraj da za las take, kakor sinočnje. Še jednoč ozre se Janez
3393 IV  |                 Izvestno sta vidva oba sinova jedne matere, ker se tako
3394 V   |        zastavim, da vam pripeljem vaše sinove le proslavljene in zmagovite
3395 V   |              vaših? Ali ga vidite ondi sinu njegovega, ki ste ga dali
3396 V   |            kjer porine, grad vali se v sip in prah! Kako bi bil pa
3397 IV  |              kedar so bili v največjem siromaštvu na ptuji zemlji vsužnjeni.
3398 IV  |                temraje bi se bil pa že sitnega Turka znebil. Zato mu reče: "
3399 I   |                bo treba odgovarjati na sitno očetovo izpraševanje – gledé
3400 IV  |                provzročitelje sinočnih sitnosti po svojih vohunih ne izvoha
3401 I   |                je bila gibčnega, kakor siva jelka v gozdu, obraza pa
3402 I   |          postavile tu in tam vže mnogo sivcev v glavo. Prav sedaj dojide
3403 V   |             ves krščanski tabor v svoj sivi plašč. Ko se je okoli desete
3404 III |           hočem dati žive prikovati ob sivo skalo v najglobokejih ječah
3405 IV  |                sta dva orjaka-viteza v sivojeklenih oklepih. Na desni strani
3406 II  |               rodovino. Tudi sedaj kot sivolas mož pripravljen sem ti darovati
3407 II  |                mlada zaljubljenca pred sivolasega očeta pokleknila proseč
3408 III |            dati žive prikovati ob sivo skalo v najglobokejih ječah tega
3409 IV  |              rane. Toda težka glava in skeleče rane prepričajo ga živo,
3410 V   |               odide na videz popolnoma skesán. ~Ko se Janez vrne k fantom,
3411 I   |         določno, naj veljá, kar hoče," sklene Janez sam pri sebi in se
3412 I   |              svojim tovarišem ravnokar sklenjeno zvezo večno nove ljubezni. ~"
3413 I   |              krčmi, iz česar so ljudje sklepali, da mora imeti denar in
3414 I   |              iz česar smemo brezdvojno sklepati, da mu je moralo gospodarstvo
3415 V   |            Nerazumljivi so Tvoji večni sklepi!" Starček zopet vtihne.
3416 V   |           Pokopala bi jih s tem svojim sklepom. Ne, ne, iz tega ne bo nič.
3417 II  |                ne odreci. Podpiram jo, sklicevaje se na to, da sem se bojeval
3418 II  |                 da smo sami poštenjaki sknpaj, da ni sleparja med nami,
3419 V   |              omaga. Janez to opazivši, skoči od strani nadenj, ter mu
3420 V   |          Marijo, se fantje prekrižajo, skočijo kviško in se razidejo slovo
3421 V   |              pašnik, na to le kobilico skočil in vže sem tu. Stara je
3422 II  |             vredni mož, pri čem da je. Skoro da je zblaznil. Nemudoma
3423 III |                 Vsako nakano proti vam skovano zasledil sem pravočasno,
3424 II  |          zlatom in srebrom napolnjenih skovikajo naj v bodoče čuki in sove
3425 I   |             poštene prežganke skuhati. Skratka, vse imam vže v redu, le
3426 I   |                to, "za ognjišče vam ni skrbeti, postavil ga bodem jaz!
3427 I   |                za kratek trenutek, kar skrbnemu in pazljivemu očetovemu
3428 V   |               je bilo čedalje slabeje. Skrbni sin se ni ganil od postelje
3429 II  |               svojo oblast, toda Janez skrčil je takoj krepkeje pest in
3430 I   |                so kje jedli, kje so se skregali, kaj in koliko je kdo dolžan,
3431 V   |             tako pred strastnim grofom skrije. ~Fantje se kmalo zopet
3432 II  |            koruznice, v kteri se lahko skrijemo. Mislim, da jim bodemo kos.
3433 III |               makari, da se pod zemljo skriješ, zanašam se na svoje ogleduhe,
3434 V   |                je ostala – pod pazduho skrita. Daj mi jo še jedenkrat
3435 II  |           brazdah naših njiv in srebra skritega po naših vinogradih, pašnikih
3436 II  |              so pa ukazali pod kozolec skriti se, v kterem je bilo precej
3437 II  |            pasom dva noža. "Čemu vraga skriva pač ta menih orožje pod
3438 IV  |              zakajene kuhinjske linice skrivaje opazovala. Pengarjevi se
3439 II  |            orožje, ki ste ga pod haljo skrivali?" ~Meniha spreletavajo vse
3440 II  |                predrzne le las na meni skriviti! Pokazati mu hočem, da nosim
3441 II  |              misli si Janez ter prične skrivnostnega meniha od strani opazovati.
3442 I   |           znajo niti poštene prežganke skuhati. Skratka, vse imam vže v
3443 II  |             takoj si pripravim kosó in skujem iz črtala sulico, potem
3444 IV  |                v poslednji starešinski skupščini, da bi sedaj pač ne bilo
3445 IV  |       Marjetica nehoté zakriči, ter se skuša domnevanemu Urhu iz rok
3446 I   |              nabija možnarje z opeko, "skušal sem to in že na tem svetu
3447 IV  |            šele sorodniki njegovi! Kar skušali so se, kedo ga bo prvi pozdravil,
3448 I   |                mu je silno junaštvo in skušeni ljudje, ki so mnogo sveta
3449 V   |               Starčeku je bilo čedalje slabeje. Skrbni sin se ni ganil
3450 IV  |               biti. Ti bi bil v svojem slabem položaji izvestno umrl,
3451 I   |           srčne radosti zažari in neki sladak čut spreleti ga po vsem
3452 I   |             nekaj drobiža za medico in sladčice, kajneda Marjetica, da sem
3453 IV  |          Marjetica jim pa vrč za vrčem sladkega vina donaša. Pesem za pesmijo,
3454 V   |              zadnje kapljice mi steci! Sladkeja je smrt od sužnosti!" Vže
3455 IV  |                Vse to in še več druzih sladkih nad bilo je sedaj morda
3456 I   |            Živel Janez! Živela njegova sladkomila zaročnica Marjetica," zaori
3457 IV  |               Bogu doma pošteno lastno slamnato streho, par voličev, plug
3458 II  |              premoženja. Žita in vina, slanine in prediva in trideset vatlov
3459 I   |                bodo naše gorice rodile slastno kapljico božjo, ktera nam
3460 IV  |              in zmagah in o velikanski slavi. Od danes je to vse drugače.
3461 III |                nadaljuje: "Hvaljeno in slavljeno bodi Gospodovo ime od solnčnega
3462 IV  |              do poslednje kaplje krvi. Slavna in iz novega proslavljena
3463 IV  |                izvolila me je po vašem slavnem in častitem starešinstvu
3464 IV  |      pripravljeni, kadar nas potrebuje slavni naš gospodar grof Urh, da
3465 II  |               svojih mlajših letih pod slavnim rajnikom grofom Ermanom
3466 Pred|                 narod naš seznaniti se slavnimi našimi predniki, ki so se
3467 II  |               za grofovino, za čast in slavo celjskih grofov, za poveličanje
3468 V   |               kedar se bo Janez vračal slavodičen iz boja domú. ~Mladeneč
3469 IV  |            knez zagorski, ban hrvaški, slavonski in dalmatinski itd. itd." ~
3470 V   |         drugega na misel. Svojo srajco sleče, jo razreže na obveze in
3471 V   |            ostalim še dolgo časa kazal sled, kam da je zletela vrla
3472 II  |               tem laglje ogledal, kako sledé sobe druga dtugej, posebno
3473 V   |         Kamorkoli segel je njegov meč, sledila mu je smrt, kamor je mahnil,
3474 IV  |               ni bilo niti najmanjšega sledu.  Kako dolgo je bil Janez
3475 II  |            tvoje, naj se ti razpoči od slemena do temelja v živo znamenje
3476 IV  |              prinesla, plapolala je na slemenu Pengarjeve hiše. Milo se
3477 V   |              bil videti, kakor zemlja. Slep je bil tudi. Neprestana
3478 II  |               poštenjaki sknpaj, da ni sleparja med nami, hočemo srečkati.
3479 IV  |                teh dveh videti je bilo slepega starčeka, ki ga je hčer
3480 II  |               nepopisno pretresla. Kaj sličnega se mu pač še ni pripetilo,
3481 II  |                tudi mene rad spravil v slično nesrečo. Kaj ne, da je to
3482 IV  |              junaškemu našemu kardelu. Slišali ste prisego mojo. Teharčani,
3483 V   |               Sicer vas ne vidim in ne slišim, ali verjeti vam hočem,
3484 IV  |                   ali danes res nič ne slišiš. Ali sem te morda razžalila,
3485 V   |           pomagata kvišku. ~"Oproščen, sloboden!" izdihne starček, "da,
3486 IV  |              složni. Živela toraj naša sloga! Živela naša zastava! Živelo
3487 V   |        razidejo slovo jemat. Marjetica sloni Janezu na prsih in milo
3488 I   |           obraza pa tako zalega, da je slovela za najlepšo devojko na daleč
3489 III |              njih. Ni ga junaka, ki bi Slovenca prekosil, kedar se ta v
3490 V   |            tako mogočen, če ne bi imel Slovencev!" ~Vitezi nato vstanejo
3491 IV  |               navada je, da se pri nas Slovencih vsak količkaj važneji dogodek
3492 V   |              pot. Brez šentjanževca ni slovesa!" pravi Janez. Bližnji sosedje
3493 I   |                V stolpu se oglasi jako slovesno veliki zvon, na ostala manjša
3494 IV  |                 S tem je bila na videz slovesnost pri kraji in nekateri so
3495 I   |         možnarji so bili pri cerkvenih slovesnostih v tistej dobi še nekaka
3496 V   |            dobo, ako neče za zapečnika sloveti. Saj sem šel tudi jaz z
3497 IV  |            Fantje moji! Daleč po svetu sloví slovensko junaštvo. Turek
3498 V   |          skočijo kviško in se razidejo slovo jemat. Marjetica sloni Janezu
3499 IV  |           skale, kadar smo združeni in složni. Živela toraj naša sloga!
3500 II  |           odpre se mu zopet na poseben slučaj halja in po bliskovo hitro
3501 IV  |               sva se na našem travniku slučajno srečala, da je od Hrastinšekovega
3502 II  |           takošna darila vernim svojim slugam!" ~"Tu ni govorjenja in
3503 III |                prepričaš, kako so moji sluge navajeni vbogati svojega
3504 II  |              in kako da se reši grozna slutnja. Godrnanje in nevoljnost
3505 II  |            tudi gost v naši družbi". ~"Služabnik božji sem in nikakor se
3506 II  |                izbiralo. Pengar povabi služabnika božjega dalje stopiti, ter
3507 IV  |              ti je biti vitezem, kakor služabnikom! Od sedaj si mi jednakoroden,
3508 II  |              zasluga pred Bogom samim, služabniku božjemu po svoji moči postreči
3509 III |               z najgršimi prijimki. Iz službe ga hoče spokati in za nameček
3510 III |            vabil vernike h jutrajšnjej službi božji. Toda naš grof se
3511 I   |                jezik odpravil jo je ob službo, kar ji pa ni bilo kdo ve