Part

3512 IV  |            brezpogojno makari do smrti služil Arabcu, le da bi bil v obližji
3513 V   |                da mu za beriče ne bomo služili. Tega mu nismo prisegli.
3514 IV  |               zdelo še največja sreča, smatral bi danes za največjo nesrečo
3515 IV  |          izvoljen. Kdo ve, če bi te ne smatrali za plašljivca." ~Tako razgovarjajoč
3516 V   |              svojih dolžnosti še ne bo smatralo za krivico, tako dolgo čutim
3517 II  |              Gledé tega, mislim, da me smatrate zunaj vaše družbe stoječega.
3518 III |                da se ne zadušite vsled smeha", pravi grof nekoliko razdražen
3519 I   |            neki nepopisljivi angeljski smehljaj poigraval ji je okoli divno
3520 II  |        govorilo, napivalo in popevalo, smejalo in šale zbijalo, umevno
3521 III |             hočeš, nočeš – mora se sam smejati: "Z vami, grofica, danes
3522 V   |              morete ubraniti, da ne bi smel jezditi nekoliko za vami,
3523 I   |           pametno željo, če tudi bi ne smelo biti. Skoraj bi uganil,
3524 II  |             jih svet nosi in za takega smete me brez skrbi razglasiti." ~"
3525 V   |                umakniti. Šele ko se je smrad razkadil. stopi Janez v
3526 V   |              znamenje moje rešitve. Le smradljive vode vlivali so mi po žlebu
3527 II  |                domače ognjišče ptujega smradú," zakričé vsi h krati. ~
3528 V   |             ojstre drevače. Desetletno smreko podrl sem z njo v treh udarcih
3529 V   |              mene, dokler me ne pokosi smrtna kosa. O da mi dano, vsaj
3530 III |           obrvi. Grof bere in bere ter smrtnobled postane. Pismo, ki je grofa
3531 II  |                plaho ozró po navzočih. Smrtnobleda barva in jezna rudečica
3532 II  |              dogodek primerno poslaví. Smukala je semtertja po kuhinji
3533 II  |                vsi poznali, kako vrla, snažna in dična deklica da vam
3534 V   |            sobo zakuriti in starčeka v snažno posteljo položiti. Nato
3535 V   |               ki te bo na kislem zelji snedel." ~Takoj na to zabliskajo
3536 I   |      divnokrasnem položaji ne poljubil snegobelega in solnčnočistega čela svoji
3537 I   |          zobičasto grebenje solčavskih snežnikov. Se svojimi poslednjimi
3538 IV  |               fantje dogovorili, da se snidejo. Tu je bilo še več ljudstva
3539 IV  |        obljubijo si, pri volitvi zopet sniti se. Mlinarjev in Šimekov
3540 IV  |         ranjenci in mrtveci kakor leži snopja po strnenem polji ob času
3541 I   |           koliko je imela ljubčekov in snubačev, pa še kakošnih! ~No, bodisi
3542 III |               V jednej jako prostornih sób ni bilo vse tako mirno,
3543 II  |         Bežigrad, kjer je vže prilična soba za njo pripravljena. Več
3544 II  |               trhlo drevo, in v tvojih sobah se zlatom in srebrom napolnjenih
3545 I   |          prijatelj Šimekov Tone, ki ga sočutno vpraša: "Kaj ti je Janez,
3546 II  |                kterega hranite po cele sode in kadí v svojih kletéh,
3547 II  |             fantje in svet naj izve in sodi, kako da znamo snažiti domače
3548 V   |               ni mogel. Po lepi obleki soditi, ni mogel še dolgo tukaj
3549 I   |                mene imeti, ako me tako sodiš! S čim bi si bila to zaslužila?
3550 II  |                bodi jima pa milostljiv sodnik. Polje rodí naj jima stoterno,
3551 II  |                le záse odbrano v malem sodu shranjeno, in ktere si je
3552 IV  |        zakrivljenem nosu, predrznost v sokolovem pogledu in jakost v ponosnem
3553 II  |              trenutku z bistrim svojim sokolskim očesom dobro zapazil, da
3554 I   |             ondi za zobičasto grebenje solčavskih snežnikov. Se svojimi poslednjimi
3555 III |                še nikdar žarek zlatega solnca. Ondi bodete našli vže kupe
3556 V   |              se je okoli desete ure po solnčnih žarkih preganjana, dvigati
3557 I   |                poljubil snegobelega in solnčnočistega čela svoji izvoljeni nevesti. ~"
3558 IV  |      temnomodre oči svetile so se ji v solzah veselja in rajske radosti. ~
3559 IV  |              milim prošnjam in obilnim solzam, da naj ga pusti vsaj toliko
3560 IV  |                 kakor svojemu očetu, s solzami v očeh zahvaljevajoč se
3561 V   |               si obriše s predpasnikom solzne oči, kakor bi se sramovala,
3562 II  |                je prosil Zagorec grofa solznih oči, ki se je med tem z
3563 IV  |            pazljivo ogleduje. Solza za solzo jame mu iz oči kapati po
3564 IV  |              kam med divjake požene na somenj, kjer ga bodo zopet sam
3565 I   |             pripeljali iz šentjurskega somenja domov. Oh, kako rada bi
3566 IV  |             izdanih gospicah, o babjem somenju v Govčah, o treh bratih,
3567 II  |            svojih treh zvezd dve. Sebi sorodne vas hočem pripoznati in
3568 I   |                ko bi mi ne bilo zaradi sosede Martinaške. Daj mi toraj
3569 IV  |        posestvom vred prišel je v last sosednemu kmetu, ki po nekdanjem prostornem
3570 IV  |              podporo siromašnih svojih sosedov in v tolažbo žalostnih.
3571 IV  |                pozvedel. Pravila mi je sosédova dekla. Če tudi na babje
3572 I   |                odlikuje vaša koruza od sosedove, ker jo gojite, kakor bi
3573 Pred|             kteri naj nas vse brate od Sotle do Adrije in od Kolpe do
3574 IV  |         načelnika, sfrfotala je velika sova iz naše lipe. Ljudski vrišč
3575 I   |               ji je k večemu, če jo je sovražil, da je coprnica. V svojih
3576 V   |         pokopanega, kjer te je posekal sovražni meč, kakor pa da bi te kot
3577 V   |          odmerjeni, odpuščam vam vsem, sovražniki moji, vse krivice in vse
3578 V   |              kedar se mi poljubi, pred sovražnikom in v boji ukam, ker sem
3579 IV  |              da bi ne pustila samega v sovražnikovih rokah. Oh da bi imel sedaj
3580 V   |              Urhu, svojem najzlobnejim sovražniku in nasprotniku in o marsikaterih
3581 III |        preleviti se v kneza. Za ostale sozarotnike mi ni mari. Ko bi cesar
3582 II  |               celo okolico, kolikor je spada pod Teharje, na vekov veke.
3583 I   |              ne brbljaj o rečeh, ki ne spadajo semkaj." ~Gladkojezični
3584 V   |            vojsko divjih janičarjev in spahijev, da oslobodi Beligrad. ~
3585 IV  |           zakasnila. Brzih nog hiti iz spalnice v kuhinjo, kjer vzame škaf
3586 III |               se je grofica Katarina v spalnici pod grofovo sobo stoječi
3587 II  |           splazili bi se v Marjetičino spalnico, kjer bi ji pred vsem usta
3588 IV  |            doživel, kar ti ne dá mirno spati." ~"Vganila si nekoliko.
3589 IV  |            Lahko noč Marjetica, sladko spavaj! Jutri se zopet vidiva,
3590 II  |                pa tam zasledovati, kje spé mlade dekleta. ~Starega
3591 I   |                bi ga bila polagoma vže speljala na pravo pot. Saj mi vse
3592 V   |             dvigne glavó in se radosti spenja kviško, kakor bi hotelo
3593 V   |            blazine. Miha mu začne rane spirati in se na svojo veliko radost
3594 IV  |          Marjetico najde, mu je hkrati splavalo po vodi. Uničena je bila
3595 IV  |               popolnoma potrt na duši. Splazi se pod krovom do temotnega
3596 II  |               moral duri in vsi štirje splazili bi se v Marjetičino spalnico,
3597 IV  |                Ljudski vrišč jo je bil splašil. Mene je pri tem groza stresla.
3598 V   |                 dokler se višji val ne spne čez nasprotnika od njega
3599 III |               vrag jahal danes! Vse mi spodleti, česar se poprimem. Suho
3600 IV  |              grofovega šotora, kjer se spodobno toda moško prikloni, kakor
3601 III |            prijimki. Iz službe ga hoče spokati in za nameček tudi v ječo
3602 V   |                nikdar ne bode resnobno spokoril, bi stavil svojo glavo.
3603 V   |               vas pri življenji, da se spokorite in od papeža odvezo dosežete!" ~
3604 V   |         nekoliko pozabi, kajti grofovi spokornosti tudi jaz prav nič ne verjamem.
3605 III |          nadaljuje: "Obljuba dana, hm, spolniti jo bo treba in to tem laglje,
3606 V   |     blagoslovljena svetinjica edini mi spominek na vas. Blago mi je pobral
3607 IV  |                 Posebno pa sta se živo spominjala Pengarjevih, ki so morali
3608 IV  |              nadaljuje: "Ali se še kaj spominjaš Janez, kakó je bilo ..." ~
3609 II  |                napredla preteklo zimo, spomladi pa obelila, dal je Zagorec
3610 IV  |             papeža, ki se jih je edini spomnil, kedar so bili v največjem
3611 II  |             veljavo, da so se tudi nje spomnili, ki se v hiši z jedili gosté
3612 V   |            tukaj biti. Hitro ga rešita spon in peljeta venkaj na svitlo.
3613 V   |           pozdravljamo ob jednem pa mu sporočamo, da mu za beriče ne bomo
3614 IV  |                treščilo vanj, ko so mu sporočili, da je drugemu gospodarju
3615 V   |             priporočite božji milosti. Spovedati ga pač ne bo mogoče, ker
3616 I   |             zdihuje vmes. Nemudoma sem spoznala, da mora biti jako slabe
3617 III |                Tedaj se bode šele prav spoznalo, kake korenine sem jaz,
3618 IV  |                stopi naj semkaj, da ga spoznam in mi priseže zvestobo in
3619 V   |                nasprotnika od njega za spoznanje nižjega, ter ga pokoplje
3620 IV  |               da ste prvi za manoj, da spoznate, da ste mi pred Bogom in
3621 II  |                 Izdajalec!" sikne grof spoznavši svojega ogleduha, druzega
3622 IV  |            tudi vsa okolica ljubila in spoštovala, kajti tudi najzlobneji
3623 II  |           hočem pripoznati in kot take spoštovati jaz in ves moj rod na vekov
3624 IV  |               niti jednega odgovora ni spravila iz njega. Silno zamišljen
3625 V   |               pogled! Nič druzega niso spravili na dan, kakor zgolj kost
3626 I   |             možnarje ter jih popalimo, spravimo se nad vino, in to ti bode
3627 III |                meni ni pristopa. Konja spravite v konjak, mostove potegnite
3628 I   |              si zadej. Domneval sem te spredaj med pevkami, kjer se mi
3629 IV  |               in moško. Marsikak Janez sprehajal se je s svojo Micko med
3630 V   |                Kapistran. Jako lepo so sprejeli došle Slovence. Sibinjski
3631 V   |            pripravila zvesta izvršitev sprejetih naročil. "Rad bi ostal še
3632 V   |                 ker je zvesto izpolnil sprejeto nalogo, ker vam je prinesel
3633 V   |          kovarskemu grofu umakniti se. Sprejmi križ križarski, pripaši
3634 II  |               haljo skrivali?" ~Meniha spreletavajo vse barve in jeza ga zgrabi.
3635 II  |              kakor bi vže samega groza spreletavala, – "saj sta vendar v častiti
3636 II  |                barva in jezna rudečica spreletavali sta družbo. Vse je groznega
3637 I   |           stresel in ob jednem vročina spreletela, kar se je tudi res zgodilo,
3638 I   |                 kaka je tista imenitna sprememba?" vpraša nekako nagajivo
3639 II  |                jo zopet tako hitro, da spremembe razven Janeza nihče opazil
3640 I   |            domislim tebe, v sladko čut spremene se mi mahoma, kedar mi je
3641 II  |              se mu ustavijo in prošnje spremené se h krati v grozno kletev: "
3642 III |              tedaj bodo se plemenitaši spremenili v moje sužnje! Da pa to
3643 I   |               zamišljen Janez, kar ves spremenjen se mi zdiš! Tovariši tvoji
3644 V   |            celó meč vrne in ga do vrat spremi. Grof odide na videz popolnoma
3645 I   |               Martinaška sama do praga spremiti. Pengar je moral imeti izvestno
3646 IV  |              je grofa Miroslava tjekaj spremljal. Izza robca duhtel ji je
3647 IV  |               bile misli, ki so Janeza spremljale na suženjsko ladijo. Oh
3648 II  |          naprej!" ukazuje grof svojima spremljevalcema. "Ali je vama morda srce
3649 II  |          Svetli grof," odvrne mu jeden spremljevalcev pohlevno, "to šumenje ni
3650 II  |             revščina pač najbolj varni spremljevalki križem sveta in popolnoma
3651 V   |               je Janez zarad tega tako spreten, ker ima tako čilega konja.
3652 IV  |              je namreč Janezovo veliko spretnost v tej stroki v bitvi pri
3653 I   |              mu je na lopati obtičala. Sprvega je tajil in tako dela vsakdo,
3654 V   |           njimi! Pobijmo jih, hudiče!" spusté se za bežečimi beriči in
3655 II  |               hočem povedati. Janez ga spusti iz rok in menih prične: "
3656 IV  |         ogleduhi pred oči. Prestrašena spustí vedrice v vodo, da je na
3657 IV  |              takó, da ga ni več iz oči spustila. Vže čez malo časa povpraša
3658 IV  |          volitvi. ~"Oho, tega ptiča ne spustim več iz rok!" zasmeja se
3659 IV  |              in hajdi k vodnjaku. Ondi spušča polagoma vedro v globočino
3660 V   |               utrjenih gričev v dolino spuščati, kjer jih je bilo kmalo
3661 II  |               način fantom odkupiti in sramoti oditi. Zatoraj prične čez
3662 V   |                solzne oči, kakor bi se sramovala, da je jokala in pravi: "
3663 I   |             mladi par ljubezni kipečih src poljubljevajoč. ~"Janez,
3664 IV  |                 Ali ti morda ni ljubo, srček moj, da se vže na vse zgodaj
3665 I   |                utripalo srce v kipečih srcih, češ, kaj bode pa sedaj?
3666 V   |               mrmrajoč: "Le teci, teci srčna kri, do zadnje kapljice
3667 IV  |           Ničesa pod milim Bogom si ni srčneje želel, kakor to plemenito
3668 V   |              primere, povsod nepopisen srd in neustrašljiv pogum. Vže
3669 II  |              gnjete okoli pogumnega in srditega Janeza, vsak hoče noža in
3670 IV  |                Čemdalje je trajal, tem srditeji je postajal, konečno planeta
3671 V   |           dolinica, ki se je med obema srditima vojskama vlekla. Turki so
3672 V   |                nočem zapasti grofovemu srdu. Še danes odrinem na Ogrsko.
3673 II  |         pridobljenih zakladih zlatá in srebrá, kterega hranite po cele
3674 IV  |              polno posode z mlekom. Na srebrnem pasu visel ji je ličen nožič.
3675 I   |               Rdeč telovnik z debelimi srebrnimi gumbi, črne umetno in bogato
3676 II  |                bi vas ne vaše zlato in srebro in ne vaša mož-beseda, še
3677 IV  |            ugledavši ali pa staro babo srečavši. Zató sem danes tudi prav
3678 I   |                ako te pripelje k pravi sreči, česar se hočemo nadjati." ~
3679 II  |              sleparja med nami, hočemo srečkati. Ženske so izvzete, vsak
3680 I   |               nekdaj svoje lepe ure in srečne dneve. Stari ljudje so pripovedovali,
3681 IV  |            vsakdo jima vošiti srečo na srečnem in zdravem prihodu, in kar
3682 IV  |               kterim se čez nekaj časa srednji vbere in naposled z obema
3683 I   |            kteri je bil zapičen leskeč srp. Života je bila gibčnega,
3684 I   |              je pevaje teharski vasi s srpovi, kosami, motikami in grabljami.
3685 III |          ogleduh, kteri povrh določene stalne plače vleče za vsako količkaj
3686 III |               je, koliko da ga na leto stane, da je najbolje plačani
3687 II  |           nikakoršni dotiki z njegovim stanom," misli si Janez ter prične
3688 II  |                posvečenega stanú in pa stanovska svetu znana revščina pač
3689 V   |               se ti od dne do dne bolj starajo. Ali jih hočeš same pustiti
3690 IV  |             prepir med grofom Urhom in starejšim Sibinjskim. Čemdalje je
3691 IV  |              ki je nastala v poslednji starešinski skupščini, da bi sedaj pač
3692 IV  |                vpričo celega naroda in starešinstva vašemu županu. V grb dal
3693 IV  |              vašem slavnem in častitem starešinstvu za načelnika junaškemu našemu
3694 V   |                o slovenskih junakih, o starih slavnih bojih, o grofu Urhu,
3695 II  |                bila v resnici izborna. Starina, ki jo je imel Pengar le
3696 IV  |           vrnili sovo ugledavši ali pa staro babo srečavši. Zató sem
3697 I   |                 pičle polu ure hodá od starodavnega Celja. Delavci so se vračali
3698 III |              tega gradu tjekaj doli na starodavno Celje, kjer je v župni cerkvi
3699 IV  |              naša zastava! Živelo naše staroslavno slovensko ime!" ~"Živio,
3700 IV  |           očitati. Dočakala sta veliko starost in doživela vnučke svojih
3701 I   |          ženica imela je kljubu svojej starosti še jako bistre oči in je
3702 V   |             bode resnobno spokoril, bi stavil svojo glavo. Lesjak ostane
3703 IV  |             hočeve za kratek čas mreže staviti." ~"Izvestno nama ne uide,
3704 IV  |        Martinaška ni imela več prilike stavka dovršiti, kajti fantje so
3705 II  |           strinja s predlogom ravnokar stavljenim, kar pa Tonetu nikakor ni
3706 IV  |                moje ljube Teharje prvi steber moji rodovini, odločil sem
3707 I   |             ognjišča, drugi so vsajali stebre in rante v zemljo za senčne
3708 V   |             kri, do zadnje kapljice mi steci! Sladkeja je smrt od sužnosti!"
3709 I   |            irhastih hlačah nosil je ob stegnu zataknjene dragocene nože
3710 IV  |                vendar še jako pohlepno stegoval suhe roke po zemeljskem
3711 IV  |             velikim molkom proti njima stegujoč. Janez seže v žep ter mu
3712 V   |               ga vsak sme ubiti, kakor steklega psa na ulicah, komur tak
3713 IV  |              ti pravila lepe povesti o steklenej gori, o izdanih gospicah,
3714 III |            žarki plesali so po pisanih steklih v dolgih in ozkih oknih,
3715 V   |               tudi vže zopet pred očmi stemni in omedlevica ga napade.
3716 IV  |                s koreninami prepreženi stezi skupaj. Vsak je imel polno
3717 I   |                 Le Lukaška in Strnaška stikali ste glavi skupaj, akoravno
3718 V   |            pred Beligrad, kterega hudo stiska. To ga je tako razsrdilo,
3719 II  |                do vrha iskrenega vinca stisniti, hočeš, nočeš, moraš! Ako
3720 III |                kar zašklepetala na nji stoječa posoda, na kar je ves divji
3721 IV  |               je izmed sto druzih ondi stoječih in jela na gladki morski
3722 II  |               tem z vitezi okoli njega stoječimi zabava!, kakor bi mu kmetova
3723 V   |                jaz morda danes zadnjič stojim pod dommačo lipo, tedaj
3724 I   |            Pengarjev oče in Martinaška stojita pred fanti, kakor bi bila
3725 IV  |               proč. "Za pet ran božjih stojta! zaukaže jima gromovit glas.
3726 III |            pečat udariti; in to storim stokrat rajši, nego da bi se dotaknil
3727 I   |              ki je bila pred kakim pol stoletjern morda nova, če je že ni
3728 V   |              polegali so naši junaci v Stolnem Belemgradu, čakajoč da se
3729 V   |                dalje tu ostati. Ondi v Stolnem-Belemgradu zbira junak Sibinjski križarsko
3730 V   |               se jim razgled na ogrski Stolni Beligrad. Ivan Sibinjski
3731 V   |           hočem prositi zate ondi pred stolom božjim! Z Bogom, z Bogom,
3732 III |          obsipalo visoke odre in temne stolpe gorenje-celjskega gradu,
3733 V   |             spregovori zanj pri svetem stolu dobro besedo, da sv. oče
3734 I   |              Nekaj korakov za to gručo stopa pa Pengar sam postavnih
3735 III |           zmenil ni. ~Zopet začne trdo stopaje gori in doli hoditi, vsled
3736 II  |             Fantje se potuhnejo in res stopijo kmalo na to trije možje
3737 IV  |              slovenski deželi. Ob prvi stopinji na sveto slovensko zemljo
3738 IV  |             preskoči ograjo in hiti po stopnicah do grofovega šotora, kjer
3739 II  |                le nič žalega naj mu ne storé. "Poslal me je semkaj moj
3740 I   |             reci, kaj mi je storiti in storila bodem." ~Janez vjame Marjetico
3741 II  |            sodnik. Polje rodí naj jima stoterno, črede naj se jima množe
3742 V   |            teharskih fantov, ostali pa strahopetno pete pobrusijo, da bi jih
3743 V   |               Pečevnik in jo tako pred strastnim grofom skrije. ~Fantje se
3744 V   |          venkaj na svitlo spraviti. Oj strašan prizor, grozen pogled! Nič
3745 V   |               gromi po dvorišči. "Lepa straža ste mi!" dere se srdito, "
3746 V   |             ganil od postelje očetove. Stregel mu je, kolikor se je dalo
3747 V   |           Bežigradu pa sikne plamen iz strehe in krvavo vso okolico razsvetli.
3748 IV  |               je bila pa kakor ogenj v strehi hitro raznesla govorica,
3749 I   |            zgane, kakor bi jo bil mraz stresel in ob jednem vročina spreletela,
3750 IV  |         splašil. Mene je pri tem groza stresla. Vem, da današja mladina
3751 IV  |              se zgodi!" ter zapre oči. Strežaj, ki je ob oknu slonel in
3752 II  |             znamenje, da se nikakor ne strinja s predlogom ravnokar stavljenim,
3753 I   |               bilo je polno življenja, strinjajočega se popolnoma z najlepšimi
3754 V   |                lovci šli so čez drn in strn, rove in zapreke preskakovajoč.
3755 IV  |           malovredne dekline, boječ se stroge kazni!" ~Jadrno je plavala
3756 V   |               se podvrže vsaki še tako strogi kazni, le da se odtegne
3757 IV  |        Janezovo veliko spretnost v tej stroki v bitvi pri Belemgradu. ~
3758 II  |        nekoliko k dušku in takoj druge strune napne: "Roparji nesramni
3759 IV  |              kedar hite proti hladnemu studencu. Čez malo časa vže so v
3760 IV  |            grdo rano, da se je človeku studilo memogredočemu; ondi je imel
3761 I   |                lepa in prijetna ženska stvarica božja. Kar se je v vasi
3762 IV  |               na ves glas proslavljata stvarnika nebes in zemlje, da ju je
3763 IV  |              še jako pohlepno stegoval suhe roke po zemeljskem blagu.
3764 III |           spodleti, česar se poprimem. Suho zlato, če bi ga danes vzel
3765 V   |                visocega hriba opazila. Sultan Mohamed zvedel je namreč,
3766 IV  |               dosedaj nezmagljive čete sultana Mohameda kristijanski nadsili
3767 V   |               grof zaprtega, ker ga je sumničil, da ga morda pri cesarju
3768 II  |          orožja, vendar ne bodete mene sumničili, saj bi ga niti rabiti ne
3769 V   |              ga bil kdo z nožem v srce sunil, kajti živo mu je stopila
3770 IV  |                govorjenje ter zbijanje surovih šal čuti je bilo mesto veselega
3771 IV  |                so Janeza spremljale na suženjsko ladijo. Oh kako rad bi bil
3772 IV  |           Janez bil, stal je s svojimi sužniki vže na bregu prihoda pričakovajoč.
3773 V   |                sekiro in odidi z mojim sužnikom v tabor. Ondi lahko mirno
3774 IV  |               milodarov za odkupljenje sužnikov v severni Afriki. Globoko
3775 IV  |           mojemu gospodarju, ako ti je sužništvo že določeno. Lagal bi, če
3776 IV  |         zakleli, da ne bo nihče svojih sužnjikov odkupiti dal. Papeževemu
3777 IV  |              res blaga duša, ki z nami sužnjimi lepo ravná, kakor bi mu
3778 II  |               Le ne prehitro, fantje!" svari resnobno Marko. "Taki gospodje
3779 I   |                je večkrat po sedminah, svatbah, gostijah in na kolinah
3780 I   |               vendar sama priznala, ko sve včeraj pleli skupaj repo.
3781 II  |             državnega vpliva, kakor ti svedočijo razni znaki zaceljenih ran
3782 I   |             dan v življenji. Bodite mi svedoki, kar vam sedajle pred Bogom
3783 V   |                v boji ukam, ker sem si svest božje pomoči in gotove zmage.
3784 V   |             nasproti gluh. V divjej in svetej jezi zbog tolišnje malopridnosti
3785 II  |               v Celje na pokopališče k Svetemu Duhu. Ondi najde sveži grob
3786 V   |            posluževati zveličalne moči svetih tajstev (zakramentov) in
3787 V   |                sebi v sedlu. Oči se mu svetijo in hrčki razpihnejo. Ponosno
3788 V   |            križanim Izveličarjem, ondi svetil se je pa polumesec. Tu lesketale
3789 IV  |               nebesa in temnomodre oči svetile so se ji v solzah veselja
3790 V   |           okolistoječim rekoč: "Po tej svetinjici me bodete spoznali. Nosil
3791 II  |            kteri je veter potegnil?" ~"Svetli grof," odvrne mu jeden spremljevalcev
3792 IV  |              začudeno Janez, "pri vsih svetnikih te prosim, razkrij mi resnico,
3793 IV  |                da ste mi pred Bogom in svetom enakorodni in enakoredni!" ~
3794 IV  |             pozabil, kaj sem ti sinoči svetoval, da se namreč varuj naših
3795 II  |                hodite in ako vam smemo svetovati, naravnost domu, ter Boga
3796 V   |              Vi ste vrlo izkušeni mož, svetujte mi, kaj naj storim?" ~"Drugega
3797 II  |               Svetemu Duhu. Ondi najde sveži grob svoje hčere Franice,
3798 V   |              Vsak je imel pripet šopek svežih cvetlic in rožmarinov vršič,
3799 I   |            kterega se je videla pisana svilena kapa, – vse to kazalo nam
3800 III |         izpregovorivši grof trikrat za svileno vrvico potegne, da spodaj
3801 III |               je nakrižem ogenj delal. Svilnata vrvica od zvonca mu pride
3802 V   |           dospevši, položita Janeza na svilnate blazine. Miha mu začne rane
3803 IV  |               je rožmarinov vršič. Pod svilnato ruto v nedriji skrito nosila
3804 IV  |                odžene berača v bližnji svinjak, kjer ga k pujskom zapre. ~
3805 II  |                le drugam, kakor v naše svinjake! Le brž naprej! Petelini
3806 IV  |               vredno, saj se že skoraj svita. Pojdimo rajši k Sv. Ani
3807 I   |                 ter ga postavi na tla, svitek pa položi na vrh detelje. ~"
3808 IV  |            všeč ta prosti Teharjan?" ~"Svitla grofica," odgovori jej prostodušno
3809 V   |          polumesec. Tu lesketale so se svitle čeljade in železni oklepi
3810 III |                 ki so jih kovali proti svitlemu grofu. Vsako nakano proti
3811 I   |          semkaj doli angeljci božji iz svitlih zvezdic, hočem iz tvojih
3812 IV  |              bojno čeljado na glavi, s svitlim oklepom in ojstrim mečem
3813 IV  |             bel škaf okovan s širokimi svitlimi bakrenimi obroči, v škafu
3814 I   |               je mrak pričel po zemlji svoja temna krila razprostirati.
3815 I   |           stara ženica imela je kljubu svojej starosti še jako bistre
3816 V   |                ženske večinoma, precej svojevoljnega značaja in se toraj nikakor
3817 II  |          Naprej, naprej!" ukazuje grof svojima spremljevalcema. "Ali je
3818 IV  |      najlepšega sužnja. Arabec tudi te svote niti ne pogleda ne, temraje
3819 II  |                 morilec mojega otroka! Ta-le tvoj grad razsuti se mora,
3820 IV  |               na stran položi. Na vseh tablicah stalo je jedno in tisto
3821 I   |            lopati obtičala. Sprvega je tajil in tako dela vsakdo, kdor
3822 IV  |              Lagal bi, če bi se drznil tajiti, da ni res blaga duša, ki
3823 IV  |               pred grofom, ki nam kuha tajno maščevanje, kajti ne bo
3824 V   |     posluževati zveličalne moči svetih tajstev (zakramentov) in pahnjen
3825 II  |                gradu kratkočasiti!" ~V takem pogovoru pride trojica vštric
3826 II  |              Le kralji in cesarji dajo takošna darila vernim svojim slugam!" ~"
3827 IV  |              radosti zaigra ob pogledu takošnega junaka. ~"Res je tako! Koliko
3828 II  |    omadeževanja dostojnosti udeleževal takošnih burk. Gledé tega, mislim,
3829 IV  |              se tudi nekdo ravnokar od tal dvigne, vidoč da ni sam
3830 II  |               trideset vatlov najlepše tančice, ki jo je Franica sama napredla
3831 V   |                vže tudi – molil sem za té! Največje veselje mi je
3832 IV  |              sluga in nadaljuje, "celi teden je trajala in ranocelnik
3833 V   |              prenašali, ne pa le nekaj tednov. ~Vojski križarski tako
3834 II  |                drugega. Marka čuva naj tega-le ptiča." ~Predlog je bil
3835 I   |            dejala, da si ji izmed vseh teharakih fantov najbolj všeč. ~"Oh,
3836 III |              prav nič ne skrbi, okorne Teharčane na limanice vjeti." Hotel
3837 I   |                bal prevelikega števila Teharcev. Med poslednjimi se je posebno
3838 IV  |              Kako ti je všeč ta prosti Teharjan?" ~"Svitla grofica," odgovori
3839 I   |      bežigrajske strani, kjer so imeli Teharjanje svoje najlepše polje, kakor
3840 IV  |              grofu Urhu, o vplemenitvi Teharjanov, o groznih Turkih, o boju
3841 I   |             bilo največ Pengarjevih iz Teharjev. Da, cela tolpa čvrstih
3842 IV  |            polovica pota med Celjem in Teharji. Ondi srečala sta naša popotnika
3843 V   |               velikem svojem Zelenku s teharskim praporom, na kterem ste
3844 I   |             moral imeti izvestno svoje tehtne vzroke, da je tako določno
3845 IV  |               v kuhinjo, kjer je zopet tekala iz jednega kota v drugi
3846 I   |                   Gladkojezični ženici tekel bi bil jeziček bržkone še
3847 V   |               iz železa. Na več krajih tekla mu je kri, vsled česar je
3848 I   |            najlepši par, kolikor daleč teko mejé slovenski deželi."
3849 V   |            Kakor mlinski kamen, prazen tekoč, samega sebe uniči, teroč
3850 II  |               tega zakolje najdebeleje tele iz hleva, ktero vzame s
3851 V   |        zaslužil!" Nato grof z vso silo telebi ob vrata in te se razleté,
3852 Pred|         potegovali za njegove dušne in telesne koristi, kjer so bile take
3853 III |              Grof si raztrga haljo raz telo, ter se vrže leno na umetno
3854 I   |             mlad hrast v dobravi. Rdeč telovnik z debelimi srebrnimi gumbi,
3855 II  |        nekoliko časa odgovarjali, toda tembolj po redkem, čem bolje so
3856 II  |               ti razpoči od slemena do temelja v živo znamenje maščevanja
3857 I   |            mrak pričel po zemlji svoja temna krila razprostirati. Le
3858 III |                obsipalo visoke odre in temne stolpe gorenje-celjskega
3859 V   |        poljubaval tisoč in tisočkrat v temnici. ~Janez izroči svetinjico
3860 V   |              da so te vrgli tu notri v temnico?" ~"Duhovnik sem in brez
3861 IV  |              grofa in njegovo druhal v temno noč in nesramno govorjenje
3862 III |             solnce že precej visoko na temno-modrem nebu, od koder je obsipalo
3863 IV  |               njenega srca v nebesa in temnomodre oči svetile so se ji v solzah
3864 IV  |                Splazi se pod krovom do temotnega kota, kjer se zgrudi, kakor
3865 IV  |              svote niti ne pogleda ne, temraje bi se bil pa že sitnega
3866 IV  |              trpeti, kako živinski jih tepejo. Srce mu je vsplamtelo v
3867 III |              prišla bo ura, ko vas bom tepel in tedaj bodo se plemenitaši
3868 V   |              tekoč, samega sebe uniči, teroč in drgnoč se ob tovariša
3869 I   |        Muharjev Jaka, "menim, da mu je tesno pri srci, od kar se našega
3870 II  |        potrebno število jajc, zamesila testó in zaklala nekaj kokeši,
3871 IV  |           vrnili, kjer jih je gospodar teškega srcá pričakoval. Mlinarjev
3872 III |         širokih zidovih, da so njihovi teški koraki bobneč odmevali po
3873 IV  |           kakor pa je bil suženj sploh težak. ~"Ti se morda šališ z menoj,
3874 II  |               da ji to ni prav nobenih težav delalo, kajti njej čašo
3875 II  |           nocoj," deha menih v smrtnih težavah. Pusti me pri življenji
3876 III |            pozlačeni roki brez posebne težave posrečilo. Da, da, tega
3877 IV  |              krajšala jima je dolgo in težavno pot, da sta kakor na perutah
3878 IV  |            ljubica moja, to je, kar mi teží srce, kakor mlinski kamen." ~"
3879 IV  |                svojo srajco rane. Toda težka glava in skeleče rane prepričajo
3880 IV  |                prošnjo tudi poročili. ~Težko sta se ločila mladoporočenca
3881 I   |           najtajniše misli, naklepe in težnje. Čegave misli pa so ti tolikanj
3882 IV  |     mladoporočenca iz večnega mesta ob Tiberi. Iskrena medsebojna ljubezen
3883 II  |               družbe stoječega. Kar se tiče orožja, vendar ne bodete
3884 IV  |        izpolnjevati, kolikor se namreč tičejo z mirom v deželi in poveljništvom
3885 II  |                ogledal moj nož, kje ti tiči prokleto tvoje pasje srce,"
3886 IV  |          zelene domače trate, mirne in tihe loge, znance in prijatelje.
3887 II  |               ne bojta!" doda nekoliko tiheje, kakor bi vže samega groza
3888 II  |                 tudi menih ni izostal. Tihota kakor v grobu nastane pri
3889 II  |      približavali voglajničnemu mostu. Tik mostú stal je vže tedaj
3890 IV  |               zameriti, če te še vedno tikam, ker so te danes povitežili, –
3891 III |          vendar jo moram zopet v pravi tir spraviti na način, ki bo
3892 II  |            popolnoma prav ima Tone, če tirja, da se v družbi orožje odloži,
3893 II  |               vašega gospodarja, račun tirjati. Pač pa vam vsem jaz ukažem,
3894 V   |             sem jo poljubaval tisoč in tisočkrat v temnici. ~Janez izroči
3895 V   |                junaške prsi, ali vže v tistem trenutku razkroji mu sekira
3896 IV  |               ponudil papežev poslanec tistih deset tisoč grških cekinov,
3897 IV  |             božjega prosili so pa tudi tistim dobrotnikom, ki so nesebično
3898 II  |          kristijani. ~Vsak je še vedno tiščal svoj prst na kraje Tonetovega
3899 II  |               tu kakor prase in vržemo tjekaj-le v zajez. Pri moji veri,
3900 V   |           ležeče brcne, da rožljaje po tlaku zleté, Šimekov pripogne
3901 I   |               kakor bi bil primrznil k tlam." ~"Res sem se bil nekoliko
3902 V   |                besedah Janez ključe na tleh ležeče brcne, da rožljaje
3903 IV  |              poslušnost in udanost ter točno izpolnovanje mojih povelj!" ~
3904 V   |                toda prav izdatna tista tolažba ni, vsaj je je morda on
3905 IV  |               se in gre v farno cerkev tolažbe iskat. Vže dolgo ali pa
3906 V   |            Večkrat je med tem starčeka tolažeč, navdušeno vskliknil: "Živega
3907 IV  |                ni ga bilo. Janez se je tolažil, da je moral bodisi zaradi
3908 II  |              nepristopno svoje gnezdo. Tolažila ga je pri vsem tem le nada,
3909 V   |       ranjenega obvezavati, žalostnega tolažiti, kjer se hočem s taboj slavnih
3910 III |            Prav zarad tega sem se tudi tolikrat pregrešil proti njemu!" ~
3911 IV  |             bila mislila, da mi bo Bog tolišnjo srečo dal. Če dovoliš, prerokovati
3912 IV  |              njimi vred, le tako si je tolmačil, da je tovariš njegov jahal
3913 III |              kedo so bili naši sinočni tolovaji, drugič si pa izumi kak
3914 I   |      Pengarjevih iz Teharjev. Da, cela tolpa čvrstih fantov in zalih
3915 V   |                položiti. Nato gresta s Tonetom še druge ječe pregledavat.
3916 II  |              tiščal svoj prst na kraje Tonetovega klobuka, nestrpno čakaje,
3917 I   |               sem Vam pravil," dostavi Tonetovim besedam Muharjev Jaka,"
3918 IV  |            popisal, kako se mu je srce topilo, mislečemu, da bo v Algiru,
3919 IV  |                Tri dni baje že ni imel tople žlice v želodci. Janez ga
3920 IV  |                posije nanj solnce prav toplo prvič s svojimi žarki. ~
3921 IV  |              našel zbrane fante, svoje tovariše, ki so ga pričakovali. Jako
3922 I   |                okolici vrisk Janezovih tovarišev, ter odmeva od loga do loga.
3923 IV  |                  zadonelo mu je iz ust tovariševih in "Marjetica, oh tukaj
3924 I   |             ves spremenjen se mi zdiš! Tovariši tvoji odšli so v cerkev,
3925 I   |                grdo navado vseh svojih tovaršic, da je rada sama s saboj
3926 V   |               ji je trgovec vdal in je tovoril dalje. V sredi Savinjske
3927 V   |               li sme po njegovem svetu tovoriti in koliko mu bo plačati
3928 V   |          svojimi hlapci. S temi napade tovornike na roparski način, ter jih
3929 V   |          Počasi so se pomikali tržaški tovorniki proti beli Ljubljani in
3930 V   |                da ga morda pri cesarju toži, ali pa, ker se mu je sploh
3931 III |               bi ga ne poznal. Toda to traja le jeden sam trenutek, kajti
3932 IV  |                Sibinjskim. Čemdalje je trajal, tem srditeji je postajal,
3933 IV  |           Gostovanje v grofovem šotoru trajalo je do pozne noči ter se
3934 IV  |                še daleč pred saboj črn trak. Bila je Laška dežela. H
3935 I   |       prepleteni z modrimi in rudečimi trakovi v dve debeli kiti, ki ste
3936 IV  |                igrala se je s pirhi po trati in iz dimnikov dvigal se
3937 I   |             Nekateri so postavljali iz tratnih ruš pod senčnatimi lipami
3938 V   |            saboj Turka kakor listja in trave, ki se je čez noč po nasprotnih
3939 IV  |            razprostrle so se po zeleni travi posedši, gizdalinsko opravljeni
3940 IV  |                Voglajni in po bližnjih travnikih nastopala je megla. Po vasi
3941 IV  |              dekla, ko sva se na našem travniku slučajno srečala, da je
3942 IV  |               tega vendar nisem nikdar trdila, le mislila sem si, da si
3943 III |              mirno, kakor smo ravnokar trdili. Luč v leščerbi je še vedno
3944 III |                zastonj. Ni mu pomagala trditev, da je postopal le kot verni
3945 I   |                res tako neusmiljena in trdosrčna, da bi ti ne hotela pomagati.
3946 IV  |          obstoji in se samega smehu za trebuh drži. Mlinarjev Janez držal
3947 II  |              Franice, kamor so jo pred tremi dnevi položili. Umrla je
3948 IV  |          srečni par v jednem najlepših trenotij mlade večno nove ljubezni
3949 I   |                 da mi bolečina vsaj za trenotje poneha., ako se ti iz celega
3950 V   |                ostanemo tu, dalje niti trenutka ne in tudi mu nismo porok
3951 V   |         prestal! In sedaj v poslednjih trenutkih, ki so mi še odmerjeni,
3952 V   |              niti govoriti ni mogel. S trepečo roko dvigne starček vrč,
3953 V   |               Celó janičarji, groza in trepet vsega kršcanstva se ga plaho
3954 IV  |              ljudsko gnječo do Janeza. Trepetajoč obstoji pred njim in moli
3955 IV  |                goreče želel, pač pa se tresem pred grofom, ki nam kuha
3956 IV  |       pripovedovali, pod odprtim oknom treske delal in vse slišal. Celó
3957 IV  |              obstoji pred njim in moli tresočo roko, po obrazu lijo ji
3958 V   |              šlo je proti ogrski meji. Tretje jutro na vse zgodaj odpre
3959 IV  |      Carjegagrada v Algir namenjeno in tretjega dne je ob ugodnem vetru
3960 IV  |          nevidljive roke, pulili so in trgali na gradu od vseh strani,
3961 V   |              kraja do kraja, po vaseh, trgih, gradovih in mestih in ljudi
3962 V   |              cesarjem denar posojeval. Trgovčeva rodovina v Benetkah je pa
3963 V   |         korenine, ter si je pridobil v trgovini z jutrovimi deželami veliko
3964 II  |            grad razsuti se mora, kakor trhlo drevo, in v tvojih sobah
3965 IV  |              nakopičenih, da se je vse trlo. Toda kaj so ga brigali
3966 II  |          zatuhlim glasom, kakor bi bil trnje požiral. Nocojšnja noč ga
3967 II  |               junačevat. Trikrat so ga Trnoveljci vže nabíli, pa kljubu temu
3968 II  |           kmalo oglasi se jim nekdo na Trnoveljski strani. Šimekov Tone ga
3969 IV  |            cvetji so bile vže črešnje, trobentice in zvončki in prve lastavice
3970 V   |          podobo, v kteri je bilo le še trohico življenja. Vkovana je bila
3971 II  |                 V takem pogovoru pride trojica vštric kozolca. Kakor razdražen
3972 IV  |              Te sramote vendar ne bomo trpeli, da bi kje drugje poprej
3973 I   |            nadaljuje: "Zato pa tudi ne trpim, da bi morda kdo jezik otresal
3974 II  |     nedolžnosti tam notri po nedolžnem trpinčene. Ves svet, kar ga imaš s
3975 III |               tega s prokletstvom ondi trpinčenega in zatiranega človeštva
3976 IV  |               do sedaj zarad tebe tako trpinčile, kaj bi bilo namreč s taboj,
3977 V   |            mislil, da je rešen dolgega trpljenja. ~"Náte, tu imate!" čez
3978 V   |              kakor le spomin na grozno trpljenje in britke muke prestane
3979 II  |           množe čudovito. Daj, da jima trs nikdar ne vsahne, ter čuvaj
3980 IV  |          voličev, plug in brano, nekaj trsja za domače potrebe in vrh
3981 V   |              mu je priplavala ladija v Trst, kjer je dal blago na konje
3982 IV  |                danes zjutraj, toda ves trud je bil zastonj. Vidoč da
3983 IV  |               vže ob ukanju slovenskih trum vpada jim srcé. Zatorej
3984 IV  |              in odrine; brez hrušča in trušča izmotala se je izmed sto
3985 V   |              črepinja menda tudi ne bo trša od nje!" ~Miha je na tak
3986 I   |             Zato jo še jednoč nekoliko trše povpraša: "No, ali mi nečeš
3987 V   |                  Počasi so se pomikali tržaški tovorniki proti beli Ljubljani
3988 II  |              položi kazalec desne roke tu-semkaj poleg mojega na kraje!"
3989 IV  |           bolestnega srca. V nepopisni tugi objela sta se nesrečnika
3990 V   |            kamor je mahnil, odletel je turban, s kterim je bila ovita
3991 V   |                pa dragoceno kamenje po turbanih in pasovih. Tu so klicali
3992 IV  |            pravi Turek. Na ta način je Turkom toliko peska v oči nametal,
3993 IV  |            ponočnem dekliškem lovu pri Turkovem mlinu tako srečno obstregli,
3994 IV  |                njim! ~Ko ga priženo na Turkovo barko, se Janez vže na prvi
3995 IV  |                ves čas niti oči odprl. Tvojega tovariša vzel je gospodar
3996 V   |              samega puščati na boj. Po tvojem odhodu maščeval bi se grof
3997 I   |           semkaj, da bodem jaz položil tvojim kozam." ~Marjetica zardi,
3998 V   |              so se križarji tako okoli tvrdnjave, da so jo popolnoma obkolili.
3999 V   |            prelival in je zato sklenil tvrdnjavo izstradati. Toda zmotil
4000 I   |              soseda Martinaška v glavo ubíla, jeli da, saj jo poznam,
4001 I   |                očeta na brežskem polji ubili, mi dela gospodarstvo noč
4002 IV  |             Janezovega konja, našli so ubitega ali o Janezu ni bilo niti
4003 V   |                več in zato ga vsak sme ubiti, kakor steklega psa na ulicah,
4004 II  |               za besede in ne za solze ubogega kmeta in vže se je pripravljal,
4005 IV  |                 kjer je izdihnil svojo ubogo dušo. Zgodilo se je, kakor
4006 V   |                pa vsled tega popolnoma ubožala in prišla na beraško palico.
4007 V   |                 Pasja duša! Kedo te je učil tako govoriti s svojim gospodarjem!
4008 IV  |              namenil svojim otrokom za učitelja v borbi in viteških igrah.
4009 IV  |               srcé. Zatorej fantje, ne udajmo se! Stara slovenska hrabrost
4010 V   |             kmalu pocepajo pod silnimi udarci ojstrih mečev teharskih
4011 V   |          smreko podrl sem z njo v treh udarcih in turška črepinja menda