Part

4012 V   |              junaka ogrskih deželâ, da udarijo jeseni na turški Beligrad.
4013 V   |             živega Janeza mrtev zvrne. Udaril ga je bil Vogljarjev Miha
4014 III |              kakor na pismo svoj pečat udariti; in to storim stokrat rajši,
4015 II  |              bilo grofu storiti, kakor udati se sili ter iti s fanti
4016 V   |          sovražnika krščanstva, naj se udeleže velikih odpustkov, ki jih
4017 II  |               omadeževanja dostojnosti udeleževal takošnih burk. Gledé tega,
4018 V   |             hočem s taboj slavnih zmag udeleževati. O vzemi me s saboj, brez
4019 IV  |                je visoko in vsi ostali udje čvrsti. Človeku res kar
4020 III |             način, ki bo meni najbolje ugajal. Skrbi me le, kako stvar
4021 I   |               ne smelo biti. Skoraj bi uganil, da hočeš nekaj drobiža
4022 I   |             nikakor ne branil za zeta. Uganila je do pičice, kar jo je
4023 I   |                v možgane, ter da bi mu uganili najtajniše misli, naklepe
4024 IV  |            sanje. Ko pa na jedni zopet ugleda ime Marjetica z rudečimi
4025 I   |              bistro njegovo oko je vže ugledalo, po čemur je srce tako neskončno
4026 IV  |               so se vselej vrnili sovo ugledavši ali pa staro babo srečavši.
4027 IV  |        namenjeno in tretjega dne je ob ugodnem vetru razpela jadra in odplula.
4028 V   |                Teharje, kedar je veter ugodno potegnil in marsiktera mati
4029 V   |               ne ljubice si niso upale ugovarjati in svojih dragih zadržavati.
4030 II  |             pozabil, kako je bil tedaj ugrabil Zagorčevo Franico iz Košnice
4031 II  |               Janez," šepetal mu je na uho, "kaj misliš da te bodo
4032 V   |             strani ni pomoči. Smrti ne ujideš, če se nam dalje predrzno
4033 II  |               Trnovljah." Fantje so mu ukaje še nekoliko časa odgovarjali,
4034 IV  |            veselega petja in živahnega ukanja. Janez se je družbe znebil
4035 II  |           Veselo petje in navduševalno ukanje fantov prihajalo je čedalje
4036 II  |               pritisnile, menihu so pa ukazali pod kozolec skriti se, v
4037 II  |            zmeneč se celó za cesarjeve ukaze. Ni še pol leta, in menim,
4038 II  |                pravilih redovnih in po ukazih božjih sem nedotakljiv in
4039 V   |              vaš prvi poveljnik vam to ukazujem!" Vsak fantov zgrabi za
4040 IV  |              pred grofov Šotor in živa ulica se dela pred njo proti šotoru.
4041 V   |           ubiti, kakor steklega psa na ulicah, komur tak človek v roke
4042 IV  |         korakov pred njima se jima vže umakne na stran, kjer ju ob potu
4043 V   |               bila kterakoli le za ped umaknila. Na obeh straneh junaki
4044 I   |                bolje ljudem izpred oči umaknile. Prišedši za visok plot
4045 II  |             pokažemo. V gozd bi se nam umaknili, potem jih pa išči ondi,
4046 III |             pravi poslanec proti durim umaknivši se. "Prej ne dobite pisma
4047 III |                in srečen je, kdor prav umé, dobro vladati ga. V peklo
4048 IV  |             tisto natančneje! Nisem te umela popolnoma!" ~Janez ji raztolmači,
4049 IV  |          pogineš, kakor bi se sramotno umikal. V tem oziru prisezi mi
4050 V   |           zlate žarke po bledem obrazu umirajočega bolnika. "Oj solnce, zlato
4051 V   |             duhovnu podá. Ta ga položi umirajočemu v roke. Ko starček božjo
4052 IV  |               Vsled tega in na podlagi umnega kmetovanja množilo se jima
4053 V   |            polji!" – toda, kar h krati umolkne, kakor bi ga bil kdo z nožem
4054 I   |             vse povem! – Oba sva na to umolknila. Jaz, ker sem čakala, kaj
4055 II  |              in pokoj – grof Urh jo je umoril! Ogleduhi njegovi zasledili
4056 V   |            izobčenec v tem prokletstvu umrje, od kterega ga more jedino
4057 IV  |             bil prišel na morje. Da ne umrješ, pustil te je gospodar tukaj." ~"
4058 IV  |               hkrati splavalo po vodi. Uničena je bila ob jednem tudi sladka
4059 IV  |              je sedaj morda za vekomaj uničenih. Bog ve, kakošen okrutnež,
4060 V   |              prazen tekoč, samega sebe uniči, teroč in drgnoč se ob tovariša
4061 V   |                 Neprestana tema v ječi uničila mu je ljubo luč oči. Tudi
4062 V   |            prej obe vojski druga drugo uničili, preden bi se bila kterakoli
4063 V   |                drugi. Pridirjali so že unostran Blagovne, ko še nekdo v
4064 I   |                mi še nocoj, ali je moj up prazen ali pa se smem prištevati
4065 I   |                 on pa, ker si menda ni upal vprašati, ktera da mi je
4066 V   |             sestré, ne ljubice si niso upale ugovarjati in svojih dragih
4067 II  |              je pa srce tudi popolnoma upalo. Tresti se je jel, kakor
4068 I   |            jako rada prosila, pa si ne upam prav." ~"No, no, le nič
4069 Pred|            vzrokov današnje nravnosti, upamo, da se nam poprava, in kjer
4070 IV  |           nocoj Bog ve kam odrine. Vse upanje, da v Algiru Marjetico najde,
4071 II  |             hlače zlezlo, da si več ne upata dalje, odkar sta čula koruznico
4072 V   |              niti pred Najsvetejšim ni upognil svojega kolena, kaj pa še
4073 IV  |               prebritka resnica. Zopet upre svoje oči na obveze, o kterih
4074 IV  |                je bil toliko in toliko ur v svinjaku zaprt, je zamolčal.
4075 II  |           vodil v tej opravi in ob tej uri semkaj!" ~"Kdo se drzne
4076 I   |                tudi izvrstno Kaže: Sv. Uršula je čista, kakor solnce božje
4077 IV  |            zdihuje, da bi ga neskončno usmiljeni Bog rešil groze, ki ga čaka.
4078 I   |               med nosom in brado. Lica usnjate barve in podobe, so se ji
4079 II  |         spalnico, kjer bi ji pred vsem usta zamašili, potem pa z njo
4080 V   |                vendar počakajo. ~Janez ustavi četo, da jih zakasnjenec
4081 II  |               pred grofom. Solze se mu ustavijo in prošnje spremené se h
4082 V   |           obvezami kri kmalo popolnoma ustavila in zavednost se mu je povrnila.
4083 I   |         mojsterski znala, šle so njene ustna na dolgo in široko, da je
4084 I   |                je okoli divno vrezanih ustnic. Plavkasti lasje so bili
4085 V   |            želi jo pritisniti na blede ustnice svoje. Še jeden izdihljej
4086 II  |              grofov, za poveličanje in utrdbo njihovega državnega vpliva,
4087 V   |                beg. Kakor skala, ki se utrga na visoki gori in v dolino
4088 I   |         priznamo, da je Janezu nemirno utripalo srce v kipečih srcih, češ,
4089 V   |                 da so se jeli Turki iz utrjenih gričev v dolino spuščati,
4090 IV  |             počitku. Bil je na vso moč utrujen. Dolgo mu ni bilo mogoče
4091 I   |              se popolnoma z najlepšimi uzori narave same. In oči, oh
4092 V   |         leskovim oljem, jaz pa sem jim ušel – brez potice; kar za zidom
4093 IV  |               dvignil iz prsi. Še manj ušla mu je kaka beseda. Janez
4094 I   |             očetovemu očesu nikakor ni ušlo. Zato jo še jednoč nekoliko
4095 III |               sv. Danijela veliki zvon vabil vernike h jutrajšnjej službi
4096 V   |            bilo vendar preveč dolgčas, vadili so se pridno dan na dan
4097 IV  |               vam je bilo več zlata na vago, kakor pa je bil suženj
4098 II  |                 bi vama ljudje še celo vajine beriške roke poljubljavali.
4099 II  |               Toda meč bo prej ko ne v vajinih rokah to, kar bi bilo sedlo
4100 II  |           stanu in svoje domačije. Bog vaju blagoslovi!" ~Sedaj se odpró
4101 V   |                pade, kjer porine, grad vali se v sip in prah! Kako bi
4102 V   |            morske valove, in si val za valom zmiraj silneje nasproti
4103 IV  |                nemirno polje mu srce v valovitih prsih. Sužnji so vže na
4104 IV  |          zaganja od vseh strani peneče valovje. Turška vojska zgubila je
4105 II  |                 kakor bi bilo treščilo vanjo. Stara Martinaška prihrumi
4106 I   |               Ako me moje stare oči ne varajo, moraš biti ali bolan ali
4107 I   |              moje, odkar vem, da me ni varalo lastno srce. Moja si in
4108 II  |             znana revščina pač najbolj varni spremljevalki križem sveta
4109 II  |          slišal, šepetanje in prav nič varno se mi pri kozolcu ne zdí." ~"
4110 II  |                moji veri, da bi vas ne varovala ne vaša plemenita kri, ne
4111 IV  |              altarjem in se priporočal varstvu Vsegamogočnega. Konečno
4112 II  |          Kozarec za kozarcem zlival je váse, čemur se pa ni bilo čuditi,
4113 V   |           deželi od kraja do kraja, po vaseh, trgih, gradovih in mestih
4114 II  |         slanine in prediva in trideset vatlov najlepše tančice, ki jo
4115 V   |           danes proti Ogrskej odrine. ~Vaščani pričakovali so vrle fante
4116 IV  |           previdnost izvolila me je po vašem slavnem in častitem starešinstvu
4117 IV  |              med drevjem gori in doli. Vaška mladina igrala se je s pirhi
4118 V   |               ter ga vrže visoko preko vaške lipe. Sedaj stopi še poslanec
4119 IV  |           Fantje odidejo. Prišedši pod vaško lipo, se vže hočejo raziti,
4120 II  |             plemstvo. Za povod porabim vašo pomoč v turških bojih, ktere
4121 IV  |                Slovencih vsak količkaj važneji dogodek v družini s pojedino
4122 V   |                                     V. Vbežnik in vjetnik.~Hrum in šum
4123 IV  |               odjenjal. Kar si v glavo vbije, je kakor bi bilo z žebljem
4124 IV  |            kakor da bi bila iz vsacega vbitega Turka nastala dva iz njegove
4125 IV  |               Marjetico, naj mu dá kaj vbogajme, ker je silno lačen. Tri
4126 I   |              tudi treba ni bilo, kajti vbogala je vse od kraja, kakor otrok.
4127 III |            kako so moji sluge navajeni vbogati svojega gospodarja. Če je
4128 IV  |                znebil in jo k Pengarju vbral. ~Ondi je našel zbrane fante,
4129 V   |             proti beli Ljubljani in so vbrali od tod dalje po Savinjski
4130 IV  |              Milo je bilo slišati lepo vbrane zvonove, razlegajoče se
4131 V   |                in vjetnik.~Hrum in šum včeranjega praznovanja je potihnil.
4132 V   |                vendar se ji je trgovec vdal in je tovoril dalje. V sredi
4133 V   |                ki bo vsakčas nad Turka vdarila. Rimski papež dal je oklicati
4134 III |               je najbolje brez ugovora vdati se, ako se hoče večjim zaprekam
4135 II  |               Menih se je vseh teh šal vdeleževal in skoraj da popolnoma pozabil
4136 V   |          predragi oče!" in solze se mu vdero po zagorelem lici, solze
4137 V   |               ne za njegovo vprašanje. Vdrugič in tretjič vpraša Janez
4138 I   |                poštenja, rekel ji je k večemu, če jo je sovražil, da je
4139 IV  |            kterim sta v dolgih zimskih večerih pripovedovala pripovest
4140 II  |              Gostje so jedva dobro jei večerjati, ko se zopet odpro duri
4141 II  |               sam sedel. ~Da se je pri večerji mnogo govorilo, napivalo
4142 V   |              držeč, zapoje pri sv. Ani večerni zvon Marije, v Bežigradu
4143 I   |              in kaj. Če te je volja do večernic tu počakati, ti morda celo
4144 I   |        Marjetica le gre ž njo, toda po večernicah mora pa nemudoma domóv,
4145 I   |               dovršive delo, pojdeve k večernicam, čula sem, da jih bodo imeli
4146 I   |            manjša dva prično pa fantje večernice pritrkavati, drugi zapalijo
4147 II  |               ter v mlinski jez zmeče. Večje sramote mu pač ni mogel
4148 IV  |              in šum tudi od ure do ure večji. ~Glasonoša stopi pred grofov
4149 III |          ugovora vdati se, ako se hoče večjim zaprekam ogniti, izroči
4150 IV  |               ločila mladoporočenca iz večnega mesta ob Tiberi. Iskrena
4151 V   |           ječah pogledat, da bomo vsaj vedeli, koga da nam je čast stražiti." ~
4152 IV  |                šaljivo, pol resnobno. "Vedi toraj! Če se ti res kaj
4153 V   |              ponj in ga donašajo kar v vedričih. Fantje zapojó junaško pesem.
4154 IV  |         vodnjaku. Ondi spušča polagoma vedro v globočino in premišljuje
4155 I   |                zatilniku kakor zelnata veha. Tudi maščobe in nesnage
4156 V   |              tvoje ogrevajoče žarke na velem licu. Štirideset dolgih
4157 V   |         poslednjič!" ~"Vrni se, vrni!" veleva mu tudi Janez resnobno, "
4158 IV  |                Janez, dasi mu ni nihče veleval, poprime se veselo dela,
4159 II  |       jedrovita. Grof si ne da dvakrat velevati in gré takoj na lov na njo
4160 III |             božji. Toda naš grof se za veličastni glas zvonú niti zmenil ni. ~
4161 IV  |              le o bojih in zmagah in o velikanski slavi. Od danes je to vse
4162 IV  |          grofovem šotoru pričelo se je velikansko gostovanje, na ktero so
4163 V   |               poglavar ali druge vrste velikaš, odvezani so njegovi podaniki
4164 IV  |            družini ukaže, da naj gre k velikemu opravilu v cerkev, ter določi
4165 II  |            Stara Martinaška prihrumi z velikimi burklami v hišo in se hoče
4166 V   |                rok z vami omadeževati. Velikodušno pustim vas pri življenji,
4167 IV  |          zaradi tolišnje nepričakovane velikodušnosti v zvezde kovalo. Janeza
4168 IV  |           Marjetica priromata ravno na Velikonočno nedeljo v Teharje. V najlepšem
4169 I   |              njo govoriti določno, naj veljá, kar hoče," sklene Janez
4170 V   |              daleč odleti obrita glava veljavnega Turka, toda glej – meč se
4171 II  |               záse in dekle, pač pa za veljavo, da so se tudi nje spomnili,
4172 II  |                 le predobro poznamo in vemo, kaj je grb celjskih grofov.
4173 V   |               sicer dekleta z zelenimi venci, možaki pa s čutarami. Pozdravljali
4174 I   |               tako mika zvedeti. Mojih vender ne? Saj vendar ne bodeš
4175 I   |                  nič, nego sama prazna vera! Ljudem se ne bode nikdar
4176 V   |          bojnikom in braniteljem svete vere in domovine. Junaki treh
4177 V   |       spokornosti tudi jaz prav nič ne verjamem. Le preveč ga poznajo po
4178 IV  |            Skoraj da lastnim očem niso verjeli in vendar je bilo res. Turki
4179 V   |            vino mi je znamenje zadosti verjetno, da sem rešen iz dolgoletne
4180 III |         trditev, da je postopal le kot verni sluga svojega gospoda. Grofovo
4181 III |             Danijela veliki zvon vabil vernike h jutrajšnjej službi božji.
4182 V   |              dobro sprejel!" ~Janez je verno poslušal goreče besede častitljivega
4183 IV  |           oziru prisezi mi sedaj trdno vernost, poslušnost in udanost ter
4184 IV  |                kar sem o tej zadevi iz verojetnega vira pozvedel. Pravila mi
4185 II  |             večerjo pripravljat, da se vesela družba vredno pogosti in
4186 IV  |               kakor da bi ga fantovsko veseličenje prav nič ne brigalo. Ko
4187 IV  |        Marjetica ves čas zvest tovariš veselih in žalostnih dni. Silno
4188 II  |              fantje kratili so si jo z veselim petjem in radostnim ukanjem.
4189 III |             morda mesec mlaj vzrok tej veselosti, častita grofica, da se
4190 V   |              čutim se nedolžnega. Moja vest je čista!" ~"Duhovnik ste?
4191 II  |                  to šumenje ni bilo od vetra, ki ga niti ni ne. Bilo
4192 II  |             kakor bi ga bili vlekli na vešali. Vse je obljubil povedati,
4193 IV  |               ti ne dá mirno spati." ~"Vganila si nekoliko. Res se bojim,
4194 V   |              na slami vže napol gnjili vgleda čepeti človeško podobo,
4195 II  |             meniha med durmi stoječega vgledati, hiti mu od mize naproti,
4196 IV  |           storil, če mi grof Marjetico vgrabi, sam ne vem." ~"Prazen strah,
4197 IV  |                  Na, pa móli za duše v vicah in za najino srečo!" Ob
4198 I   |              sem to in že na tem svetu vice prestal, ko sem prvič svojo
4199 V   |               dohiti. Ko jih ta doide, vidijo, da je došli šibek komaj
4200 V   |                sin," nadaljuje starček vidno pomirjen, "le podaj mi roko,
4201 IV  |              življenje. ~"Izvestno sta vidva oba sinova jedne matere,
4202 V   |         Mohameda. ~Kakor dva nasprotna viharja dvigneta morske valove,
4203 IV  |        gornjega celjskega grada rebra. Viharji, tepeni od nevidljive roke,
4204 V   |               svoje čile konje in deró viharju enako nad sovražnika, naravnost
4205 II  |            Janez noža visoko nad glavo vihteč, "ali to ni orožje, ki ste
4206 IV  |         ljudstvo in tisoč in tisoč mož vihtelo je klobuke po zraku. Klicev
4207 II  |               z levo meniha, v desnici vihti ojster nož in zakriči: "
4208 IV  |             proti Celji. Divji krik in vik spremljala sta pijanega
4209 IV  |           Janeza!" ~"Slava, slava mu!" vikalo je zbrano ljudstvo in tisoč
4210 II  |                 posodo, žlice, nože in vilice pripravljati in snažiti
4211 IV  |                babje besede sploh niti vinarja ne dam, se mi v današnjih
4212 II  |                polno do vrha iskrenega vinca stisniti, hočeš, nočeš,
4213 II  |               srebra skritega po naših vinogradih, pašnikih in gozdih, največ
4214 IV  |              tej zadevi iz verojetnega vira pozvedel. Pravila mi je
4215 V   |         prikovanega, napol stojé napol visé. Čez glavo je imel vrečo
4216 I   |             dve debeli kiti, ki ste ji viseli prosto po hrbtu. Vse njeno
4217 V   |        nasproti, ki jo je četa iz vrha visocega hriba opazila. Sultan Mohamed
4218 I   |              oči umaknile. Prišedši za visok plot povzame Martinaška
4219 IV  |              podobnega mu ne. Pogum na visokem čelu, hrabrost na lepo zakrivljenem
4220 V   |              našla kakega sestradanega viteza, ki ga je imel grof zaprtega,
4221 IV  |             sedeži za celjsko gospodo, viteze in ptuje goste, na levi
4222 IV  |               rekoč: "Bolje ti je biti vitezem, kakor služabnikom! Od sedaj
4223 V   |                in marsikakega nemškega viteziča dvignil je krepko s svojo
4224 IV  |           Slovenci, da o naših nemških vitezih niti ne govorim ne. Ako
4225 V   |          Slovenci," dejal je Sibinjski vitezom, "poznam jih po njihovih
4226 II  |               najde v sredi oboroženih vitezov, s kojimi se v raznih viteških
4227 II  |                res plemenitih misli in viteškega obnašanja," prilizuje se
4228 II  |            primerno in dostojno vašemu viteškemu stanu, pa tudi naši hrabrosti
4229 III |        nocojšnjo sramoto in oskrunjeno viteštvo moje. Danes vas hočem vplemenititi
4230 IV  |             Grofovi služabniki prineso vitežko opravo. Pripnó mu svitli
4231 IV  |              je planil za njo iz sinje višave orel, ter jo je zgrabil
4232 IV  |               prihajala tem večja, čem višje se je dvigalo solnce. ~Pri
4233 II  |             božji sem in nikakor se ne vjema s častjo in namenom našega
4234 V   |            tudi že ukaz, da naj stražo vjetnikov nemudoma izroče teharskemu
4235 IV  |              daš!" ~"Godi se mi, kakor vjetniku, ki svoje obsodbe čaka!" ~"
4236 V   |               le še trohico življenja. Vkovana je bila v teško železje. "
4237 IV  |          pripeljano blago, drugega dne vkrcavala ono iz Carjegagrada v Algir
4238 IV  |          predlogom zadovoljni in so jo vkrenili proti Sv. Ani. Jutranja
4239 II  |               puščali, vi pa nam za to vlačite naše dekleta na svoj grad,
4240 III |               je, kdor prav umé, dobro vladati ga. V peklo bi šli Slovenci
4241 IV  |       afrikanski svet in sedaj pokliče vlastitelj ladije vse sužnje na krov.
4242 II  |               je bil, kakor bi ga bili vlekli na vešali. Vse je obljubil
4243 IV  |          počilo. ~Ko se mrak na zemljo vleže, prične se na ladiji živahno
4244 IV  |          drugim in solze srčne radosti vlile so se mu po zgubančenih
4245 V   |            rešitve. Le smradljive vode vlivali so mi po žlebu v ječo. Kaj
4246 V   |             boj, prav mesarsko klanje, vnelo se je na vseh mestih, kajti
4247 IV  |             veliko starost in doživela vnučke svojih vnukov, kterim sta
4248 V   |           sinovi in hčerami in ljubimi vnučki. Kdo pač drugi bi me bil
4249 IV  |            teharski okolici od deda do vnuka od ust do ust, od stoletja
4250 V   |             morda so s taboj tudi moji vnuki. Nate!" Starček izvleče
4251 II  |                nam le namen, ki vas je vodil v tej opravi in ob tej uri
4252 IV  |              je hčer njegova za palico vodila in darov nabirala. ~Janez
4253 II  |         pošteno živi," bodi vama zlato vodilo v vseh prilikah tega življenja,
4254 IV  |               ji ta potegne vedrice iz vodnjaka, nalije škaf in ji ga zadene
4255 II  |                moti1o svetega miru, le Voglajna je vrela šumeč čez jez v
4256 IV  |              sapa jela je pihljati, ob Voglajni in po bližnjih travnikih
4257 II  |               bolje so se približavali voglajničnemu mostu. Tik mostú stal je
4258 II  |                Kaj, ko bi ga šli mi na voglajnični most čakat. Tamkaj pod Mlinarjevim
4259 IV  |             pripeljanega. Nadjal se je Vogljarjevega med njimi najti. Toda ni
4260 V   |                se mu je, da je videl v Vogljarjevem Mihu svojo drago, svojo
4261 IV  |            kako da so ga potem Turki z Vogljarjevim vred vjeli, kako da je bil
4262 V   |                prosi odpuščanja in pri vogljarstvu jim pomagaj, pa bo vse dobro.
4263 V   |              ga je dotekel in zgrabil. Vohún zdrsne na kolena in prosi
4264 II  |               zašumi in Marko privleče vohuna na mesečino. "Izdajalec!"
4265 IV  |            sinočnih sitnosti po svojih vohunih ne izvoha in se ne maščuje
4266 II  |            oprezni, Tone pa zareži nad vohunom rekoč: "Lopov, ako se še
4267 IV  |           bratih, ki so bili vsi trije vojaki, o Pesoglavcih in groznih
4268 IV  |             polovico svojih najboljših vojakov – groznih janičarjev. ~Četrti
4269 V   |               se je med obema srditima vojskama vlekla. Turki so vže od
4270 V   |               ljubši, kakor pol ostale vojske. Vsak je vam junak od nog
4271 V   |            Predobro je namreč izkušeni vojskovodja poznal turško bojno lukavost
4272 II  |           ugodna. Vaše starešinstvo si voli novega načelnika kardelu.
4273 IV  |            lastno slamnato streho, par voličev, plug in brano, nekaj trsja
4274 IV  |            izvestno od dveh zli manjše volil. Hudo bi se mu godilo, če
4275 IV  |              novega načelnika svojega. Volilo ga bode vaše častito starešinstvo
4276 V   |             grofa Urha, slobodno mu in volite si drugega načelnika. Mene
4277 IV  |           venkaj in zbeží. Hitel je na volišče, kamor je ravno došel, ko
4278 V   |          obleganje ni bilo prav nič po volji, posebno je pa naše Teharjane
4279 IV  |                senci ležal je nekdo na vozičku vže skoraj na pol mrtev,
4280 IV  |              hotel videti, vsakdo jima vošiti srečo na srečnem in zdravem
4281 IV  |              ob ukanju slovenskih trum vpada jim srcé. Zatorej fantje,
4282 V   |            Dolgo govorjenje ga je jako vpehalo. Fantje so srčno ginjeni
4283 II  |                jutri ne pošlje namesto vplemenitovalne pečati svojih beričev, da
4284 IV  |        mož-beseda in nam prinese jutri vplemenitovalno pismo, moramo o dogodku
4285 IV  |               o hudobnem grofu Urhu, o vplemenitvi Teharjanov, o groznih Turkih,
4286 II  |             prosim, te zarotim, daj mi vplenjeno hčer, edinico mojo nazaj!" ~
4287 V   |           papeži, opiraje se na nemali vpliv, ki ga ima pri svetem očetu.
4288 V   |         razodene svoje srčne tajnosti, vprašaje ga, kaj mu je gledé tega
4289 I   |               ženil?" ~"Kaj, to ste ga vprašali?" seže ji Marjetica v besedo. ~"
4290 V   |                dalje, "da Vas še nekaj vprašam. Rekli ste, da Vas je grof
4291 I   |               pa, ker si menda ni upal vprašati, ktera da mi je na mislih.
4292 V   |            štekljev vreči. Oba h krati vpreta se z združenimi močmi vanje
4293 IV  |                 To pismo izročam sedaj vpričo celega naroda in starešinstva
4294 V   |  blagoslavljala dan, kedar se bo Janez vračal slavodičen iz boja domú. ~
4295 II  |               Dékle, ki so se polagoma vračale, morale so ji med tem ražne
4296 II  |                služabniki božji, ki se vračamo iz Celja v Zajčni samostan! ~"
4297 III |             nadaljuje: "Kakor da bi me vrag jahal danes! Vse mi spodleti,
4298 II  |               za pasom dva noža. "Čemu vraga skriva pač ta menih orožje
4299 I   |              ti je treba na domu kakor vratam podbojev. Izberi si jo izmed
4300 V   |            proklinja pred zatvorjenimi vrati, po kterih s teško in železom
4301 I   |         neljubo prišlo? Izvestno ti je vražo o štiriperesni deteljici
4302 IV  |            trenutku sliši za saboj med vrbičevjem šumeti in groza jo strese,
4303 IV  |                Marjetica jim pa vrč za vrčem sladkega vina donaša. Pesem
4304 V   |                visé. Čez glavo je imel vrečo zavezano, da siromak niti
4305 III |          ponoči." Komaj se je nekoliko vredil, stopi sluga v sobo in napove
4306 IV  |                vendarle vsaj pomislika vredne zdé. Prav sinoči zaupala
4307 II  |           svetega miru, le Voglajna je vrela šumeč čez jez v globočino.
4308 IV  |                napor zastonj. Vedno so vrele nove in čedalje bolj mnogobrojne
4309 I   |               so od vseh krajev skupaj vreli. Videti je bilo, da nekoga
4310 IV  |            Silno zamišljen gledal je v vrelo juho, kako je gnala valove
4311 IV  |              bilo, da se je ogledal po vremenu, na kar je šel družino budit
4312 II  |             Grb obstoječ iz treh zvezd vrezan je bil na vsacega rogu. ~"
4313 I   |            poigraval ji je okoli divno vrezanih ustnic. Plavkasti lasje
4314 V   |            nato vsega oropal in v ječo vrgel, le, da bi se ne zvedelo,
4315 I   |              bi jo kar brez skrbi proč vrgla. Sicer mu jo pa le daj s
4316 I   |            razlega se zopet po okolici vrisk Janezovih tovarišev, ter
4317 V   |                 Vaščani pričakovali so vrle fante na vasi pod lipo in
4318 IV  |            starešinstvo ob načelništvu vrlega župana vašega. Kogarkoli
4319 IV  |              to in graja ono, kakor se vrlemu gospodarju spodobi. Konečno
4320 I   |          Janeza in Marjetico, ktero je vrli mladeneč še vedno objeto
4321 IV  |       Priljudno so se sveti oče s tema vrlinama človeškega rodu več časa
4322 V   |              za vami, kajti domu se ne vrnem za celi svet več! Le jedenkrat
4323 IV  |                in se oba skupaj srečna vrneta v milo domovino, kjer bodeta
4324 V   |          navadni delavnik in vse se je vrnilo zopet v navadno življenje.
4325 IV  |                ne bo nikdar več mogoče vrniti se v zelene domače pokrajine.
4326 V   |          večnemu očetu gori nad oblake vroče molitve za srečni povrat. ~
4327 IV  |           Janez, ter si obriše znoj iz vročega čela. ~"Da, da, tudi ti
4328 IV  |           mislečemu, da bo v Algiru, v vroči Afriki zopet našel svoje
4329 I   |              mraz stresel in ob jednem vročina spreletela, kar se je tudi
4330 I   |              ves ljubi dan ob neznosni vročini pečala, nažela tudi še poln
4331 IV  |             Križarji so zopet v bojnih vrstah razvrščeni pričakovali turških
4332 II  |             Zdravica za zdravico se je vrstila na zdravje in dolgo življenje
4333 IV  |                za zdravijco jela se je vrstiti. Berač, na kraju mize sedeč
4334 III |              ki bi slovenskega svojega vrstnika prekosil." ~Grof nekoliko
4335 IV  |        ognjišče, kjer se je neprestano vrtila, kakor bi bila na škripcih.
4336 IV  |                 Razni škripci začno se vrtiti in kmalo prikaže se morski
4337 III |         nakrižem ogenj delal. Svilnata vrvica od zvonca mu pride nekako
4338 III |                grof trikrat za svileno vrvico potegne, da spodaj zvonec
4339 II  |          zvežemo vas tu kakor prase in vržemo tjekaj-le v zajez. Pri moji
4340 II  |             Daj, da jima trs nikdar ne vsahne, ter čuvaj streho domačije
4341 II  |              povzdignivši, "s taboj ti vsahni tvoj bogokletni rod, morilec
4342 IV  |              pretepač in rod njegov je vsahnil za večne čase. Ni ji bilo
4343 I   |              lipami ognjišča, drugi so vsajali stebre in rante v zemljo
4344 V   |          ravnokar velika vojska, ki bo vsakčas nad Turka vdarila. Rimski
4345 I   |              vendar tako bistre, da je vsakega v dnu srca pogrelo, kedor
4346 II  |             načelnika svojega. Vsem in vsakemu so že napili, kar se nekdo
4347 IV  |        Šestkrat so fantje prenehali in vsakokrat zopet drugače začeli. Po
4348 IV  |              ne, saj je bilo danes pod vsakostreho kaj boljšega v peči in v
4349 III |                in odide. Grof se zopet vsede in napovedanega poslanca
4350 IV  |              za volitev prirejen in se vsedejo. Župan razdeli črne tablice
4351 IV  |             tako ni življenja. Fantje, vsedimo se!" ~Fantje se posedejo
4352 I   |                 ker vsaka vé, da se bo vsedla za polno mizo. ~Mirno je
4353 IV  |               in se priporočal varstvu Vsegamogočnega. Konečno vstane, se prekriža
4354 V   |                mi zamrežili! Hvala Ti, Vsegamogočni! Nerazumljivi so Tvoji večni
4355 II  |               kot Marjetičin ženin pri vsej zadevi najbolj prizadet,
4356 IV  |          sužnosti. ~Najbolj srečna med vsemi pa sta bila brez dvoma Mlinarjev
4357 II  |              glavo in moli: "Vsliši me vsemogočni, večni Bog," in solze mu
4358 I   |       oznanjuje vsako oznanilo. Kljubu vsemu temu ji pa vendar ni mogel
4359 IV  |            vpraša začudeno Janez, "pri vsih svetnikih te prosim, razkrij
4360 V   |            starčeka tolažeč, navdušeno vskliknil: "Živega me ne spravi nobena
4361 IV  |                Bogu!" Janez pa mu le z vsklikom "Tone!" nasproti hiti in
4362 V   |              pravi, da je pravični Bog vslišal moje prošnje v temni ječi.
4363 V   |            vpraša Janez ali vedno brez vspeha. Človek ondi na slami pač
4364 IV  |        živinski jih tepejo. Srce mu je vsplamtelo v ljubezni do bližnjega
4365 V   |                po celem životu tresti. Vstal bi bil rad. Janez in Tone
4366 III |            sobo stoječi zbudila, takoj vstala in prišla gledat, kaj-li
4367 V   |               Slovencev!" ~Vitezi nato vstanejo in gredo s Sibinjskim prihajajoči
4368 V   |            grof in cela beriška druhal vsuje se na dvorišče. ~"Grof Urh!"
4369 IV  |             siromaštvu na ptuji zemlji vsužnjeni. Blagrov in blagoslova božjega
4370 V   |               noč po nasprotnih gričih vtaboril in vtrdil. Med nasprotnikoma
4371 V   |               turški Beligrad dospevši vtaborili so se križarji tako okoli
4372 V   |               Vas je grof Urh tu notri vtaknil, kakó in zakaj?" ~Duhovnik
4373 I   |               povedala." "Le hitro, ne vtegnem se muditi, fantje me že
4374 V   |             svojo hčer za roko rekoč: "Vtolaži se vendar dete moje, saj
4375 V   |               se toraj nikakor ni dala vtolažiti. Ljubezen do svojega ženina
4376 IV  |            niti opazil ni, tako je bil vtopljen v svojo gorečo molitev.
4377 V   |          nasprotnih gričih vtaboril in vtrdil. Med nasprotnikoma ni bilo
4378 III |                gledé na razširjenje in vtrditev našega vpliva na Ogrskem
4379 V   |               v jutranjem solncu, ondi vtrinjalo se je pa dragoceno kamenje
4380 V   |                in se je skrbno čuval v vtrjenem taboru napasti jih. Čakal
4381 IV  |                gospodarji." ~"Suženj?" vzdihne Janez, ter si obriše znoj
4382 IV  |         zamišljen gori in doli, kar ga vzdrami krik, – Janez je namreč
4383 V   |            porine. Plesnjobni, zaduhli vzduh vdari jima v nos, da sta
4384 I   |              Oh, kako rada bi jih bila vzela s saboj na polje, da bi
4385 V   |                bilo orožja v gradu, so vzeli s saboj, jetnike pa vse
4386 V   |                iz štiridesetletne ječe vzelo mu je poslednje moči. ~"
4387 V   |               poguma! Le brez skrbi me vzemite s saboj, ne bom vam sramote
4388 III |               pismo ti bom dal po sili vzeti, pismo, ki je namenjeno
4389 IV  |                 Dobro sta gospodarila, vzgledno živela in božji blagoslov
4390 II  |                vnukov, češ ciganski so vzgojeni. Ohranita, si sv. vero in
4391 II  |                človeka – žuljava dlan! Vzgojujta in podučujta krščanski svoj
4392 IV  |           ničesa ne omeni, da bi je ne vznemiril. Pač pa je zatrdno sklenil,
4393 I   |        vprašanje je Marjetico nekoliko vznemirilo, če tudi le za kratek trenutek,
4394 III |           povpraša ga papežev poslanec vznemirjen. ~"Nič druzega, kakor pismo
4395 IV  |             Marjetično pozornost da ga vznemirjena vpraša: ~"Kako pa, da si
4396 I   |               vsklikne Marjetica. ~"Ne vznemiruj se, dokler nisi vsega slišala.
4397 IV  |                zdela tako vrla in tako vzorna človeka, da ju je predstavil
4398 IV  |           videla svojo zastavo trikrat vzraku zaplapolati in razumela,
4399 I   |            imeti izvestno svoje tehtne vzroke, da je tako določno govoril. ~"
4400 Pred|             tega vzroka, kakor tudi iz vzrokov današnje nravnosti, upamo,
4401 IV  |               Marjetica k Pengarju. Na vzvišenem mestu na vasi stal je grofov
4402 IV  |               tukaj se zopet najdeva!" všlo je njemu prvi trenutek iz
4403 II  |           takem pogovoru pride trojica vštric kozolca. Kakor razdražen
4404 II  |                pozabile, ki bi se bila vžgala, da je ni Martinaška pravočasno
4405 III |               potrebuje vsak dan druge zabave, da ne otrpne. Prav veliko
4406 II  |            stran, kakor da bi šli komu zabavljat. Jeli so drug za drugim
4407 I   |             jezik migal, da bi bil jel zabavljati, ko bi se ne bil bal prevelikega
4408 I   |                tej zakletvi izneveril, zabode naj me tisti izmed vas,
4409 II  |                 sicer te pri tej priči zabodem, črna duša!" ~Grof Urh –
4410 IV  |          prekopicaval najtežje bale in zaboje. Da ga ni nihče k delu silil,
4411 V   |             hitro nazaj v šotor, da mu zabrani obveze potrgati. Janez ga
4412 II  |                domačije njune ognja in zabranjuj pod njo ogenj domačega prepira. –
4413 IV  |              Janezu ukaz, naj prevzame začasno stražo v Bežigradu. Tako
4414 I   |                pri Sv. Ani; kar sam je začel. Toda če bi tudi ne bil,
4415 IV  |                vsakokrat zopet drugače začeli. Po končani jutranjici nabijejo
4416 I   |              nadjam, da bi se mi takoj zacelila rana, ki jo vže več časa
4417 II  |               ti svedočijo razni znaki zaceljenih ran na mojem obrazu in po
4418 II  |              Ubogi mož mislil si je iz začetka, da so jo raztrgale divje
4419 IV  |         živahno gibanje. Razni škripci začno se vrtiti in kmalo prikaže
4420 V   |         pokleknejo in se odkrijejo. Ko začnó prisego ponavljati, vsak
4421 IV  |             kar se mi dozdeva!" vpraša začudeno Janez, "pri vsih svetnikih
4422 I   |                 Marjetica!" pokrega jo začudevši se oče, "sam ne vem, kaka
4423 III |         poslanca. ~"Papežev poslanec!" začudi se grof, "kaj pa ta hoče?
4424 IV  |            napadov, toda glej, kako se začudijo, vidoč turški tabor prazen
4425 III |                Glad naj vas potem ondi zadavi, da bodete zvedeli, kaj
4426 I   |             pravi: "Nisem vedel, da si zadej. Domneval sem te spredaj
4427 III |                ki je grofa tako v srce zadelo bilo je izobčilno pismo.
4428 IV  |           volitev, kjer ga vtegne čast zadeti, da ga izvolijo za načelnika,
4429 IV  |             govorilo gledé na teharske zadeve. Martinaška je hotela celó
4430 V   |               teci, teci srčna kri, do zadnje kapljice mi steci! Sladkeja
4431 V   |           žvižgala je leskovka po moji zadnji strani života, in vže tedaj
4432 V   |              polji, in jaz morda danes zadnjič stojim pod dommačo lipo,
4433 I   |            plotom, ker je hotela vedno zadnjo besedo imeti. Pengar obrne
4434 III |             moje rajske radosti, zarad zadobljenega zadoščenja na nocojšnjo
4435 IV  |              Če ste se mi čutili morda zadolženega zaradi osloboditve iz Bežigrada,
4436 IV  |             ostrmi, kajti "Janez ti?!" zadonelo mu je iz ust tovariševih
4437 II  |          hudobnih potih. Bodi za sedaj zadovoljen, da si se rešil gotove smrti,
4438 IV  |             Fantje so bili s predlogom zadovoljni in so jo vkrenili proti
4439 III |            radosti, zarad zadobljenega zadoščenja na nocojšnjo sramoto in
4440 III |            Spanec ga zmaga in nekoliko zadremlje. Ni še dobro pol ure počival,
4441 IV  |             Marjetici hitel, toda žal, zadržavala ga je šega, čakati na šentjanževico,
4442 IV  |        zamerite, da smo vas tako dolgo zadržavali. Lahko noč Marjetica, sladko
4443 V   |               ječo porine. Plesnjobni, zaduhli vzduh vdari jima v nos,
4444 V   |             našel tukaj kot tovariša v zaduhlih ječah. ~Starčeku je bilo
4445 III |           Katinka, le pazite, da se ne zadušite vsled smeha", pravi grof
4446 IV  |               skale v morji, v koje se zaganja od vseh strani peneče valovje.
4447 V   |           hotel obvezo vreči proč, kar zagleda na nji z rudečimi nitkami
4448 V   |              preganjana, dvigati jela, zagledajo kristijani pred saboj Turka
4449 Pred|                odkar je knjižica prvič zagledala beli dan. Bila je med narodom
4450 II  |         poglavar v Košnice in okolico. Zagorčeva Franica pasla je prav tedaj
4451 II  |             vse besede in britke solze zagorčeve so bile zastonj, brezvspešna
4452 II  |             prevzela žalostna povest o Zagorčevi Franici, Pengar pa nadaljuje: "
4453 II  |              kako je bil tedaj ugrabil Zagorčevo Franico iz Košnice in jo
4454 V   |                in solze se mu vdero po zagorelem lici, solze srčne milobe.
4455 V   |               in kviško dvigne, ter ga zagotovi svoje priprošnje pri papeži,
4456 II  |                pri sebi. Tudi menih se zagovarja, da pač ne ve, čemu bi prav
4457 II  |            most!" strogo nato nad njim zagrmí, "in to le brž, sicer bo
4458 V   |        zaničljivo dodá. ~"Mi tudi ne!" zagroze se ostali fantje. "Naj nas
4459 II  |            prokleto tvoje pasje srce," zagrozi se mu Šimekov Tone. ~"Moj
4460 V   |               Proti večeru posijalo je zahajajoče solnce skozi okno in razlilo
4461 I   |                pred sv. Ano. Solnce je zahajalo vže za božjo milost, ondi
4462 Pred|         kolikor so to današnje razmere zahtevale, tudi nekoliko predelanem
4463 II  |              rokovice! Sedaj pa od vas zahtevam, da poveste, kedo da ste!"
4464 IV  |               zmotil. Turek mu odšteje zahtevano svoto pri tistej priči.
4465 II  |                svojo srčno kri, ako jo zahtevaš, le izpolni mi, česar te
4466 IV  |              suženj z manoj vred. Toda zahvali Boga, da si, prišel k mojemu
4467 V   |              in sicer poslednjič se ti zahvalim, da si rešil me na poslednjo
4468 IV  |               svojega, kteremu se imam zahvaliti za življenje. ~"Izvestno
4469 IV  |                očetu, s solzami v očeh zahvaljevajoč se mu za odkup iz sužnosti.
4470 IV  |           Človeku res kar srce radosti zaigra ob pogledu takošnega junaka. ~"
4471 V   |              njem, kajti mnogo psov je zajčja smrt. "Stojte! Nazaj!" zaukaže
4472 II  |               ki se vračamo iz Celja v Zajčni samostan! ~"Je-li to čas,
4473 V   |               teharska četa kakor klin zajedena v turško vojsko, da jo razkolje
4474 V   |             vseh mestih, kajti globoko zajedli ste se krščanska in turška
4475 II  |            prase in vržemo tjekaj-le v zajez. Pri moji veri, da bi vas
4476 III |              bi se dalo kaj primernega zajutreka dobiti med malo perjadjo.
4477 IV  |                 ki je vso volitev izza zakajene kuhinjske linice skrivaje
4478 IV  |                Danes se je pa nekoliko zakasnila. Brzih nog hiti iz spalnice
4479 V   |              Janez ustavi četo, da jih zakasnjenec dohiti. Ko jih ta doide,
4480 V   |             Nosil sem jo kot jedini mi zaklad dolgih štirideset let pod
4481 II  |        večinoma po krivem pridobljenih zakladih zlatá in srebrá, kterega
4482 III |               le jednega cekina svojih zakladov. Toda gorjé ti potem, gnezdo
4483 II  |                jajc, zamesila testó in zaklala nekaj kokeši, kterih se
4484 IV  |      pokrajinah so o tem zvedeli in se zakleli, da ne bo nihče svojih sužnjikov
4485 II  |    namilijonsko strese, da so mu zobje zaklepetali. V desni zabliska pa se
4486 I   |               žena! Če bi se kedaj tej zakletvi izneveril, zabode naj me
4487 V   |              na dvorišče. ~"Grof Urh!" zakliče Janez tako glasno, da ga
4488 II  |                prično mrmrati. Vsak se zaklinja, da nima razven svojega
4489 IV  |        ognjišče. V resnem tem trenutku zaklinjam vas pri živem Bogu, da se
4490 II  |               znajo jako lepo in trdno zaklinjati in svojo besedo zastavljati,
4491 II  |             konja naložiti. Poleg tega zakolje najdebeleje tele iz hleva,
4492 IV  |       Marjetica sta bila jako srečna v zakonskem stanu. Dobro sta gospodarila,
4493 II  |                bodeta stopila skoraj v zakonski stan, toliko rečem, da bodita
4494 II  |               Ohranita, si sv. vero in zakonsko zvestobo, in držita se svojega
4495 V   |            odpuščam, če tudi si me dal zakopati živega v dosmrtno ječo –
4496 V   |        zveličalne moči svetih tajstev (zakramentov) in pahnjen je iz cerkvene
4497 V   |           Bogom!" ~"Mi gremo s taboj!" zakriče fantje, kakor iz jednega
4498 II  |              ognjišče ptujega smradú," zakričé vsi h krati. ~Noč je bila
4499 I   |            Tako?" In ti mi toliko časa zakrivaš vzrok svoje žalosti? Ali
4500 III |         oboroženih beričev. ~"Kaj še!" zakrohota se divji grof, "mari li
4501 III |              pred vas." ~"Ha, ha, ha," zakrohotá, se grof. "Tako ošabno se
4502 V   |                 Janez takoj ukaže sobo zakuriti in starčeka v snažno posteljo
4503 I   |              potegne nase. Molče nagne zala deva rajskomili svoj obraz
4504 IV  |               ne uide, ako ga združeni zalezujeve. Vže drugi korenjaki vjeli
4505 I   |                tolpa čvrstih fantov in zalih deklet bližala se je pevaje
4506 I   |                našega društva ogiblje. Zaljubil se je. Jeli Janez, da sem
4507 II  |               pa noter, kjer sta mlada zaljubljenca pred sivolasega očeta pokleknila
4508 I   |       prijatelj z drugimi fanti, ki so zaljubljeno dvojico v najlepšem in najslajšem
4509 V   |          namreč so bili z živežem tako založeni, da bi bili oblego leta
4510 Pred|                 nagnilo nas je, da smo založili in izdali knjigo v drugem,
4511 Pred|              Celji na Velikonoč 1892. ~Založnik. ~ ~