Part

  1 I  |                  pamet, tvoje blago srce in tvoje moštvo -- lastnosti,
  2 I  |                  bo, kakor nje, oslepila in omamila nezaslužena hvala. ~
  3 I  |               tako navdušen za pesništvo in za umetnost sploh, kakor
  4 I  |                  vira: iz njega se krepi in oživlja hirajočo dušo, da
  5 I  |             uboge ograje, varuje mladost in ji brani, da ne zagazi v
  6 I  |                  mlake ter si ne oskruni in umaže duše in telesa! ~Nekdaj
  7 I  |                 ne oskruni in umaže duše in telesa! ~Nekdaj vsaj je
  8 I  |               palo v rodovitno zemljo -- in še dandanašnji sem mu hvaležen
  9 I  |              reči, dasi je tako imenitna in posebno meni močno pri srcu,
 10 I  |          umetnost, zlasti poezija, blaži in povzdiguje srce vsakemu,
 11 I  |                  čut, izliješ v pesem -- in ozdravljen boš. ~Zato ti
 12 I  |            stvarnik človeku, da mu lepša in daljša življenje! Vadi se
 13 I  |                daljša življenje! Vadi se in uri, dokler je čas, da ti
 14 I  |                  ne bil bi tako na dolgo in široko o tej reči govoril
 15 I  |                 Da pa tvoji želji vendar in morebiti še bolje ustrežem,
 16 I  |            ustrežem, hočem ti, kakor vem in znam, po priložnosti nekoliko
 17 I  |              kazati zdi se mi lahko delo in mislim, da tudi koristno. ~
 18 I  |           ustrežeš mu tudi, če ga svariš in mu praviš, katerih potov
 19 I  |                napak se posebno ogiblji, in sicer v zgledih, ki so ti
 20 I  |                  vrivajo krivi duhovniki in preroki, ki se šopirijo
 21 I  |                  preroki, ki se šopirijo in slepé ljudi! ~Kaj pa je
 22 I  |               ljudi! ~Kaj pa je korenina in vir žalostnega stanja našega
 23 I  |                  kdor je zverižil toliko in toliko verzov, on je slovenski
 24 I  |                   v političnem, moralnem in družinskem življenju se
 25 I  |               življenju se nam pridiguje in prerokuje: Spoznavajte se,
 26 I  |              bodo nad njim: Kdo pa si ti in kaj si? Ti nisi zapisan
 27 I  |                 čudo, resnica oči kolje; in tako možje, ki govoré resnico,
 28 I  |              panteonu, težko je res temu in onemu popustiti svoj sedež
 29 I  |                 govorim dalje v prilikah in podobah: treba nam je kritike,
 30 I  |           kritike na vse strani pravične in ostre; pisanje, ki ne druži
 31 I  |                   kri, krivica, kriminal in druge take so jim sorodne,
 32 I  |              besede! ~Da se boje kritike in se je branijo kakor sršenov
 33 I  |                ki jim je mar za razvitek in omiko našega naroda, to
 34 I  |                   to mi ni hotelo nikoli in noče mi tudi zdaj v glavo! -- ~
 35 I  |                sodili, kdo bo obstal? Ta in oni pa se še celo ostraši,
 36 I  |              nazadnje se bo vse zadušilo in zatrlo! ~To govorjenje pa
 37 I  |                spravil v žitnico -- zrno in pleve, grašico in ljuljko,
 38 I  |                   zrno in pleve, grašico in ljuljko, ali pa še celo
 39 I  |            prodati, da bi imel za davke, in o veliko noči ne bo imel
 40 I  |                zaduši plevel blago setev in pokrije njivo čez in čez --
 41 I  |               setev in pokrije njivo čez in čez -- žalostne pogled!
 42 I  |           plevici, ali pletje je težavno in nehvaležno delo in nihče
 43 I  |               težavno in nehvaležno delo in nihče se ga noče poprijeti. ~
 44 I  |             nočemo, pa pustimo to igračo in šemarijo ter lotimo se potrebnejših
 45 I  |              Krompir, pravijo, je steber in podpora naši deželi; o pesnikih
 46 I  |           slabejših, cenejših čevljarjev in krojačev -- slabih pesnikov
 47 I  |                ni za to, kaj bi se silil in tratil svoje moči -- loti
 48 I  |          koristnejšega dela, sebi v prid in narodu! -- ~Glavna reč pa
 49 I  |            sramota! ~Ne bodimo malosrčni in mehkužni! Če najdem kje
 50 I  |                  v žep, skrbno jo hranil in nikomur je ne hotel pokazati,
 51 I  |               drugo, razen tega, da sodi in loči dobro od slabega --
 52 I  |                  učiti kaj, kdor se more in hoče učiti. ~Če kritika
 53 I  |                   Če kritika kaže na tem in onem, kaj je dobrega in
 54 I  |                  in onem, kaj je dobrega in kaj je slabega, kaj je pravega
 55 I  |                  slabega, kaj je pravega in kaj je napačnega, in če
 56 I  |             pravega in kaj je napačnega, in če dokazuje tudi, zakaj
 57 I  |                  hočem, ker imam več let in torej več skušnje mimo tebe
 58 I  |              torej več skušnje mimo tebe in ker sem malo bolj pogledal
 59 I  |                ravno velevala moja volja in pa -- vreme! Zbogom! ~
 60 II |             sodiš moja obljubljena pisma in pa slovenske bralce. Pa
 61 II |            pomisliti, kako se postavi ta in ona beseda, da ne bo tu
 62 II |                  tu ali tam kake zdražbe in zamere. ~Najprej bom moral
 63 II |                  pridigi, lepo razdeliti in govoriti "po vrsti, kakor
 64 II |                poje? 2. Kaj naj se poje? in 3. Kako naj se poje? ~1.
 65 II |                    Kaj je pesnik, kdo je in kakšen je? ~Pesniki se nahajajo
 66 II |               pri vseh narodih preteklih in sedanjih časov; iz tega
 67 II |            starih časih, ko je bilo manj in so bili še boljši, tedaj
 68 II |              pesniki zraven tudi preroki in sploh sveti možje; ljudstvo
 69 II |                   kadar mu niso govorili in prerokovali pogodu. ~Pri
 70 II |                podobe ogledovati, zijati in modrijane, govornike, pesnike
 71 II |            modrijane, govornike, pesnike in enake postopače poslušati
 72 II |                enake postopače poslušati in pri pojedinah zvečer ogledovati
 73 II |                 je volilo za vojskovodje in poslance; s katerim uspehom,
 74 II |                 je le tu pa tam v zabavo in prebavo. ~Tudi dandanašnji,
 75 II |                 je pesnikov kakor listja in trave, imajo pri raznih
 76 II |         Slovencih se časte po čitalnicah in pivnicah, póje se in pije
 77 II |          čitalnicah in pivnicah, póje se in pije njim na čast, sami
 78 II |                  venec imajoč krog glave in zlato liro pod pazduho.
 79 II |             ljudje -- profanum vulgus -- in o prvem pogledu ne boš ločil
 80 II |                 svojih pesmih nam toliko in tolikrat pripovedujejo,
 81 II |             boginja petja, -- vila, muza in kakor sicer še imenujejo
 82 II |                ki sme pridigovati, učiti in božjo službo opravljati
 83 II |                  božjo službo opravljati in tudi prerokovati, kadar
 84 II |            rožice ter jih spleta v vence in kar je več takih poetičnih
 85 II |                 je pameten, dela skrivaj in pravi vsakemu, kaj počenja.
 86 II |                 pesmi niso umetno ubrane in razdeljene v strofe in verze --
 87 II |            ubrane in razdeljene v strofe in verze -- nimajo ne rim ne
 88 II |               čuti dobé v njem življenje in obraz -- žive in dorasle
 89 II |               življenje in obraz -- žive in dorasle tako rekoč stopijo
 90 II |                  njegovega osrčja na dan in razveseljujejo nas druge,
 91 II |               nati". ~Čebela pobira prah in srče sok iz cvetu, kakor
 92 II |                  iz cvetu, kakor metulji in drugi enaki mrčesi; ali
 93 II |            razveseljuje naša grla. ~Prva in poglavitna lastnost pesnikova
 94 II |             pesnikova je torej, da čuti, in sicer živeje čuti ko drugi
 95 II |             lastnost, da se krči v mrazu in steza v gorkoti; ali živo
 96 II |               človeštvo, za njegovo revo in njegovo veselje, za njegove
 97 II |                veselje, za njegove želje in njegovo hrepenenje. Jokati
 98 II |        hrepenenje. Jokati mora jokajočim in veseliti se z veselim. Nobeno
 99 II |          maternozemeljskih prsi vse kalí in klije in raste; kako življenje,
100 II | maternozemeljskih prsi vse kalí in klije in raste; kako življenje, mladost
101 II |                  kako življenje, mladost in ljubezen prešinja vesoljno
102 II |                otroka zapuščenega ihteti in jokati se na materinem grobu --
103 II |             grobu -- ta naj pusti petje, in če mu je že radodarna muza
104 II |                zlato liro", naj jo vzame in nese k zlatarju ter jo proda
105 II |              slab igralec še tako kremži in kislo drži -- ne bo nas
106 II |               pesniku pak je ta, da more in zna dati svojim čutom pripravno
107 II |                 zastonj vse prizadevanje in hrepenenje -- ostal bo večno
108 II |                  prejel -- bodi ga vesel in obračaj ga sebi in nam na
109 II |                 vesel in obračaj ga sebi in nam na veselje. ~Da mu bo
110 II |                 ne sme rok križem držati in čakati, kaj pride; učiti
111 II |                 kaj pride; učiti se mora in vaditi. Nobene zmožnosti
112 II |            mladeniče. Božjega navdušenja in razodenja seveda v njih
113 II |                 svojim; učili pak so jih in vadili in pripravljali za
114 II |               učili pak so jih in vadili in pripravljali za njih visoki
115 II |             koliko se mora učiti, vaditi in truditi se, da le dospe
116 II |         nikakršnega uka, nikakršne vaje? In kaj mislimo, da tisti možje,
117 II |                 Jezik je pesniku tvarina in orodje; mora ga torej imeti
118 II |           Poznati mora njegove lastnosti in moči, njegove najbolj skrite
119 II |                Saj ima človek časi misli in čutila, katerim nima najbolj
120 II |       najbogatejši jezik pripravnih imen in podob -- kako bo pa še izhajal,
121 II |             starih, navadnih sestavljati in stvariti si nove, kakor
122 II |            mešati svoje barve. To pa sme in more le po postavah, ki
123 II |                  kdor ni ničesar doživel in skusil, kdor ni zares trpel
124 II |              skusil, kdor ni zares trpel in se veselil -- kogar le živa
125 II |                  vsak bralec svoje misli in svoje želje, svoj strah
126 II |                  svoje želje, svoj strah in svoj up, svoje težave in
127 II |                 in svoj up, svoje težave in svoje veselje. ~Nad vse
128 II |               Horacijev "furor poeticus" in "amabilis insania"; ne pomislijo,
129 II |                 z njim po "sveti cesti", in da ravno v njegovih pesmih
130 II |             ravno potreba. Da ima res ta in oni o pameti take misli,
131 II |             Dante, Calderon, Shakespeare in Goethe; ti so pesniki v
132 II |              najvišjem pomenu -- pesniki in preroki, po katerih se najvišje
133 II |                njih se strinjata poezija in filozofija, lepoto in resnica
134 II |            poezija in filozofija, lepoto in resnica v čudovito zvezo;
135 II |               pesmi, kadar čuti potrebo, in kar jih je naredil, dá jih
136 II |                  naj v pregled pametnemu in poštenemu -- sovražniku.
137 II |             temne tiskarne na beli dan! ~In ta je prva in največja pregreha
138 II |                 beli dan! ~In ta je prva in največja pregreha naših
139 II |                  nas je sklanjalo "ribo" in "raka" v šoli. "Et nos ergo
140 III|                 Da sem pustil med drugim in tretjim pismom tako nespodobno
141 III|            lastnostih pesnikovih pozabil in izpustil najimenitnejšo --
142 III|                  učil na šolskih klopeh. In tako se je lovec ujel v
143 III|               glejmo, kako se bo izmotal in izrezal! ~Najbolje bo morebiti,
144 III|                 omenjati. ~Še bolj moško in korenito pa bi bilo, ko
145 III|                 že preveč domišljujejo! ~In v resnici, dragi moj, liričnemu
146 III|              novih, nenavadnih predmetov in loviti jih, ne vem kod,
147 III|               jih, ne vem kod, pod nebom in pod zemljo in širnem svetu.
148 III|                  pod nebom in pod zemljo in širnem svetu. Kadar ga obide
149 III|            podobi vesoljni svet; veselje in žalost, up in hrepenenje
150 III|              svet; veselje in žalost, up in hrepenenje vsega človeštva.
151 III|              hrepenenje vsega človeštva. In da nam oznani, kar čuti,
152 III|                   kar čuti, da se jokamo in veselimo z njim, ne bo mu
153 III|                  podob, predrznih tropov in figur; brez ovinkov, brez
154 III|                  V tem nikakor ne moremo in ne smemo posnemati grških
155 III|                ne smemo posnemati grških in latinskih pesnikov, ki se
156 III|               naravnih postavah vzrastla in razvila se iz čisto drugačnega,
157 III|             čudno zdelo, zakaj slikarji, in sicer najbolj sloveči, volijo
158 III|             lahko klobuk na kolk obesil; in zopet tu raztrganega, umazanega
159 III|               tukaj lepe junice, okrogle in gladke, da se muha na nji
160 III|                 se muha na nji razčesne, in namesto zanemarjenega paglavca --
161 III|                  lasmi, z lici kakor kri in mleko ter z drobnimi ročicami
162 III|                  ter z drobnimi ročicami in nožicami, kakršne ogledujejo
163 III|                  da nam zbude take misli in čute, kakršne je imel umetnik. ~
164 III|                se ne cenijo po visokosti in globokosti, ne merijo se
165 III|                 globokosti, ne merijo se in ne tehtajo; dosti je, da
166 III|                  je resnično čutilo srce in da so sploh človeški, ne
167 III|         bralčevih prsih celo vrsto misli in čutov -- takih, kakršni
168 III|               sladkih, tolažljivih misli in čutov? Potolažena je božja
169 III|           pokriva tla z veselo zelenjavo in vzbuja zopet ptičje petje;
170 III|                 nekdaj posebno prepevali in kakor je videti, prepevali
171 III|                  tudi zanaprej: ljubezen in pa -- vino. Te veseli prikazni
172 III|             prikazni sta v neki notranji in vnanji zvezi; druga časi
173 III|               druga časi iz druge izhaja in po sestrno se podpirata
174 III|                  je meni znano človeštvo in njegova zgodovina, nikoli
175 III|             resničnih nasprotnikov. Grki in Rimljani so nam, kakor v
176 III|                  so pili njihovi pesniki in iz vina izvira veliko najlepših
177 III|               jih v tem posnemali Nemci, in ni ga pač naroda, ki bi
178 III|                   ki bi vino tako slavil in častil v pesmi in v dejanju,
179 III|                 slavil in častil v pesmi in v dejanju, kakor naš mogočni
180 III|                 poezije poje -- ljubezen in ne kaže se še, kakor da
181 III|                 tega prepovedanega sadu. In kakor kaže, pripustila se
182 III|                  pri nas posebno v čislu in katerega si je vsak naš
183 III|                 srcu nosili ko na jeziku in bolj kazali ga v dejanju
184 III|                 v dejanju ko po pivnicah in čitalnicah. Lepa, blaga
185 III|                  so tudi najbolj pošteni in modri možje po navadi najmanj
186 III|                 abstraktno, premišljeno, in vsa taka čutila, naj bodo
187 III|            čutila, naj bodo še tako lepa in blaga, niso sama na sebi
188 III|             rodil, trenutek jih pogoltne in za njimi ne bo sledu! ~Kakor
189 III|                ga zaspano gleda, zdihuje in stoka. Ko bi ga pa kdo vprašal,
190 III|                  obrne oko proti nebu -- in globok zdihljaj je edini
191 III|                to čudno, neslano zmes -- in Bog daj, da bi mu je ne
192 III|              slana zeleno zelišče, zatre in zamori ta kužna bolezen
193 III|               dremaje se ziblje med enim in drugim, da zaspi -- in z
194 III|              enim in drugim, da zaspi -- in z njim milovanja vredni
195 III|               zrezlja jo na drobne kosce in jo prevleče z osladnimi
196 III|                 grižljaja za zdravo grlo in krepek želodec. Le tu pa
197 III|           gurgite vasto." ~Kdor ima srce in razum za take stvari, kdor
198 III|             napovedati ti bolezni, žgati in rezati mora bule in gobe,
199 III|                žgati in rezati mora bule in gobe, ki pokrivajo zdrava
200 III|                pa tega, naj sirota vpije in toži! -- saj ne gre tu za
201 III|                    saj ne gre tu za prid in slavo posameznih, saj slovstvo
202 III|                   kjer se onemogli mladi in stari s slavo in hvalo redé
203 III|          onemogli mladi in stari s slavo in hvalo redé ob srenjskih
204 IV |                 rečmi, katere, dasi lepe in koristne, vendar niso potrebne.
205 IV |                sedim miren v tihem hramu in premišljam -- slovenske
206 IV |                pesnike -- najnedolžnejše in najkrotkejše stvari za ovcami --
207 IV |                ali ni to ginljiva idila? In če kdo stopi predme z bojnimi
208 IV |                 je ujet, kdo v žitu leži in kdo je hrbet pokazal in
209 IV |                  in kdo je hrbet pokazal in na katero stran se zmaga
210 IV |               krepka pljuča, dobra jetra in zdravo drugo telesno orodje --
211 IV |                 pravi kdo kaj ostudnega, in v tistem hipu sem odkosil;
212 IV |               zato nisem bil za medicino in zato nisem zdaj za politiko.
213 IV |            prigrižljaj kamenja, črepinje in staro železje -- sicer človek
214 IV |                  njemu, ki ima dobre oči in časi priložnost, da pogleda
215 IV |             pogleda malo zad za "kulise" in vidi igralce, kako se šemarijo
216 IV |                igralce, kako se šemarijo in napravljajo pred igro in
217 IV |                 in napravljajo pred igro in zopet slačijo po igri blesteče
218 IV |                 plota, prikloni se drugi in prvi mu zleze z veliko težavo ---
219 IV |              zahvaljuje. Ta pa se huduje in preti mu s pestjo -- zakaj --
220 IV |                ptičji zbor; strašen krik in hrup je med njimi -- kaj
221 IV |                 pa so strašno bojaželjni in pogumni, tako da bi se spravili
222 IV |                Kar zašumi v višini nekaj in na pogumni zbor pade senca
223 IV |               senca kraguljeve perutnice in zdajci -- kakor bi trenil --
224 IV |              razkropi se pogumna drhal! ~In zdaj mi pride na misel tista
225 IV |                 znamenje -- nezaupnosti. In v ušesih mi zveni tista
226 IV |                ferent ruinae. ~Pa dovolj in preveč že takih političnih
227 IV |                   da bi se človek usedel in v roke vzel, česar je treba
228 IV |             mislil, da je naredil pesem, in izmed sto bralcev njegovih
229 IV |        devetindevetdeset, da beró pesem, in vendar se bodo motili. ~
230 IV |                 motili. ~V vseh razmerah in prikaznih našega življenja
231 IV |         nasprotje med resničnim, pravim, in med ponarejenim, lažnivim
232 IV |               lepega, poštenega, dragega in zatorej redkega na svetu,
233 IV |               pijó cikorijo namesto kave in mi vsi nosimo sleparsko "
234 IV |              pavolo" med volno v suknjah in v srajcah med poštenim domačim
235 IV |               rdeča ko binkoštna češnja, in rasti je take kakor miloška
236 IV |             strani, kakor sračje gnezdo, in ko bi se ločila laž od resnice --
237 IV |                   Tako je svet poln laži in sleparije. Ponareja se zlato
238 IV |             sleparije. Ponareja se zlato in srebro, ponarejajo se dragi
239 IV |                   ponareja se domoljubje in ponarejajo se -- pesmi!
240 IV |                   malokdo loči od prave. In tako se zgodi tolikrat,
241 IV |                 se zgodi tolikrat, da ta in oni kupi tisoč in tisoč
242 IV |                  da ta in oni kupi tisoč in tisoč verzov na lepem papirju
243 IV |             lepem papirju v rdečem usnju in z zlato obrezo in misli,
244 IV |                  usnju in z zlato obrezo in misli, da ima veliko pesmi,
245 IV |                  a nima morebiti le ene! In ko bi se vse pesmi, kar
246 IV |                  svetu, znesle na en kup in bi se ločile pleve od zrnja,
247 IV |                 glavna momenta, spočetje in pa porod. Ne enega ne drugega
248 IV |               svojem času predere zemljo in se prikaže na dan! ~Tako
249 IV |                 ki ga obdajajo, pije naj in sreba, tako rekoč, žalost
250 IV |                sreba, tako rekoč, žalost in radost, up in obup, strah
251 IV |              rekoč, žalost in radost, up in obup, strah in hrepenenje,
252 IV |                radost, up in obup, strah in hrepenenje, ki je razlito
253 IV |                  v prsih, jelo bo živeti in rasti in gibati se, pojilo
254 IV |                  jelo bo živeti in rasti in gibati se, pojilo in redilo
255 IV |               rasti in gibati se, pojilo in redilo se bo z njegovo srčno
256 IV |                bo z njegovo srčno krvjo, in ob svojem času se bo prikazalo
257 IV |              imenujemo: lirična pesem -- in ta bo kri iz njegove krvi
258 IV |                ta bo kri iz njegove krvi in bo meso iz njegovega mesa.
259 IV |              pomlad razklada svoja čuda" in se napravlja poet, da zapusti
260 IV |             zunaj, sredi cvetja, zelenja in ptičjega petja "mične spomladanske
261 IV |                bo doma, karkoli ga teži, in hodil bo ven "z lahkim srcem
262 IV |             hodil bo ven "z lahkim srcem in lahko nogó" -- odprl bo
263 IV |              lahko nogó" -- odprl bo oko in uho in vse svoje počutke
264 IV |                      odprl bo oko in uho in vse svoje počutke in pil
265 IV |                 uho in vse svoje počutke in pil bo željno v srce nebeško
266 IV |            željno v srce nebeško lepoto! In kakor pridna čebela se bo
267 IV |                 s težkim blagom obložen. In doma zopet v ozkem, tihem
268 IV |               takrat bo začelo buditi se in rojiti mu po prsih -- zunaj
269 IV |                 svojim zelenjem, cvetjem in ptičjim petjem! In zdaj
270 IV |               cvetjem in ptičjim petjem! In zdaj bo delal pesmi! --
271 IV |                potem bo pesem objektivna in subjektivna, splošna in
272 IV |                  in subjektivna, splošna in individualna, realistična
273 IV |                individualna, realistična in idealistična. Le tako se
274 IV |          stvarjenja enako udeleževala um in srce; srce pri vživanju --
275 IV |                  pesem dovršena po misli in po obliki. ~Nihče ne bo
276 IV |                Nihče ne bo kamenja lomil in zidal ob enakem času. Gorski
277 IV |                ki se iz silne plohe rodi in naglo raste, bobni kalen
278 IV |                 ter vali s seboj kamenje in korenine in "v zeleno hití",
279 IV |                seboj kamenje in korenine in "v zeleno hití", tu pa se
280 IV |             zeleno hití", tu pa se umiri in očisti s časom in, kakor
281 IV |                  umiri in očisti s časom in, kakor pravi dalje pesnik: ~
282 IV |                 pesnik: ~V valovih sonce in luna migljá,~nad reko se
283 IV |                 ti naložil dovolj prilik in podob; kadar pa utegneš,
284 IV |                pa utegneš, pregleduj jih in prebiraj in premišljuj --
285 IV |                pregleduj jih in prebiraj in premišljuj -- našel boš
286 IV |           morebiti v njih več resničnega in dobrega, kakor se ti zdi
287 V  |                  nalašč tako napravljeno in napeljano, da bi se le s
288 V  |              ljubezen do svojega naroda. In res, čuditi se je po tem,
289 V  |                 tujem, ampak tudi buditi in gojiti v mladih srcih ljubezen
290 V  |                  kar je pravega, dobrega in lepega; učiti jih, da naj
291 V  |                    da naj se uče od njih in posnemajo, kar vidijo pri
292 V  |             narodna zavest trdno podlago in njihov narodni ponos ne
293 V  |                narodni ponos ne bo puhel in prazen. ~Slovenci nimamo
294 V  |                 Goethejev ne Schillerjev in tudi ne drugih enakih prvakov,
295 V  |                trdijo naši psevdokritiki in estetiki; noben pameten
296 V  |                tudi, da jih imamo. ~Take in enake reči svojim učencem
297 V  |              slovenski učitelj; v besedi in dejanju bo svojim učencem
298 V  |               resnice, ne bo mešal zrnja in plev, da bo le večji kup --
299 V  |                bo pogrinjal čez slabosti in napake svojega bližnjega,
300 V  |              razlogi vred, zakaj je tako in ne drugače. Na ti podlagi
301 V  |              podlagi pa jih bo opominjal in izpodbujal, naj napenjajo
302 V  |                pa celo: Oba ta sta prva, in pa: Ta je posnemal tega,
303 V  |             besedah: Beseda mu je gladka in "duh mu je gladek"! Vsaj
304 V  |                  njihove pesmi po mislih in po obliki in pokazal njihov
305 V  |             pesmi po mislih in po obliki in pokazal njihov duh, če ga
306 V  |                  ga imajo kaj; hvalil bo in grajal, a vselej povedal
307 V  |             rastlino ga bo skrbno hranil in branil. -- Rastlini je treba
308 V  |                  Rastlini je treba sonca in moče -- učiteljev prijazni
309 V  |              obraz bo talentu sonce, dež in rosa njegovi nauki in dobri
310 V  |                dež in rosa njegovi nauki in dobri sveti. ~Tako bo ravnal
311 V  |              zaupljivo v svojih potrebah in nadlogah; če ne k njemu,
312 V  |               učenci že naprej veseliti, in ko jim pridejo, zvesto poslušati,
313 V  |               ognjišča , sini ene matere in ogrevali si srca o večno
314 V  |                 vsega iz Homerja. Iliada in Odiseja sta jim bili berilo
315 V  |                jim bili podlaga vseh vaj in nalog! Ali od Iliade in
316 V  |                  in nalog! Ali od Iliade in Odiseje pa do "Abúna Solimana"
317 V  |              reči zoper to našo epopejo, in ko bi hotel, ne morem, ker
318 V  |                 sem videl, kako polagoma in strahoma, po mnogih okoliših
319 V  |             strahoma, po mnogih okoliših in zagovorih začenjaš mi praviti,
320 V  |               lastno, nekolkovano misel, in jo še celo dati med svet
321 V  |                 reči do jedra, da se zve in pokaže resnica -- vsi ljudje
322 V  |              nekih ribniških "perioh" -- in o drugem delu, ki je glavni
323 V  |                sicer himne prav v navadi in do tega časa se je hvala
324 V  |             hvale še nekoliko drugega -- in če hvalim -- mislim, da
325 V  |               petelinu glavo odsekal; -- in pa, o sramota, z mojim lastnim
326 V  |                   kar je hvale vrednega, in graja, kar je graje vrednega.
327 V  |                Janez glavosék v pratiki! In nato mi pa založi še eno,
328 V  |                  Prešeren, da ga ljubimo in se ponašamo z njim, posebno
329 V  |                 njim, posebno pa vreden, in to je glavno -- da ga beremo.
330 V  |                se s pesnikom, ki pravi: "In magnis voluisse sat est".
331 V  |               bodo zdaj, tako ponižanega in približanega, umeli tudi
332 V  |              moja sodba o tem tolikokrat in tako krivo sojenem pisalcu
333 V  |             dokazuje, ničesar ne dokaže, in Koseski sme po pravici zdihovati:
334 V  |              okrog po slovenski domovini in iz spanja zbudil marsikaterega
335 V  |               fulgura frango!" Budi zvon in drami ter povzdiguje srca
336 V  |                srce ima še druge potrebe in željno bo pilo potem tudi
337 V  |                 mile glasove, izvirajoče in preproste, domače piščalke,
338 V  |           sčasoma pa jih je prijalo manj in manj in dandanašnji je Klopstock
339 V  |                  je prijalo manj in manj in dandanašnji je Klopstock
340 V  |               nove besede, pogumne trope in izvirne podobe, dejali so:
341 V  |                   Prestavljavci so dobri in koristni delavci, zlasti
342 V  |                  prestavljajo dobre reči in jih prestavljajo dobro.
343 V  |                 se veliko peča s pesniki in je tako rekoč ves napojen
344 V  |              soncu, nazadnje tako napijó in navzemó luči, da se potem
345 V  |                 v zgled iz njega vzetega in natisnjenega v Novicah.
346 V  |              žalibog ne pride pred oči!) in kar mi je moči sicer dobiti
347 V  |               dobiti slovenskega v roke. In Slovenci na Dunaju imamo,
348 V  |                zanima omikanega človeka, in to vedno le v slovenskem
349 V  |                večji moj strah, ko berem in berem tiste nove verze Koseskega;
350 V  |                  Koseskega; premišljujem in ugibljem -- vse zastonj!
351 V  |                vseh evropejskih slovstev in razluščil sem že marsikateri
352 V  |                On mi je bil z glavo majé in čudno se smehljaje podal
353 V  |                 močmi po dolgem ugibanju in ukrepanju, z mnogoterimi
354 V  |              kombinacijami, konjekturami in raznimi filologičnimi zvijačami
355 V  |               besed v navadnem pomenu -- in pa ima zraven neusmiljeno
356 V  |                  namesto množica -- množ in vad -- namesto navad. ~Da
357 V  |               Bog mu daj dolgo življenje in pa dolgo potrpljenje!),
358 V  |            čevlje nosim namesto črevljev in zobljem češnje rajši ko
359 V  |                privošči nepotrebnega e), in lepo partikulo: nego sem
360 V  |                  kratkimi tesnimi rokavi in ozkimi vleki za pestjó,
361 V  |                  zadnjo dlako "časa zob" in pa ostra ščet! Tako se je
362 V  |                 jaz učil sklanjati: žabo in ribo in raka in druge take
363 V  |                  sklanjati: žabo in ribo in raka in druge take postne
364 V  |          sklanjati: žabo in ribo in raka in druge take postne jedi. ~
365 V  |                  mislil že prej, skromen in protestuje zoper slavo,
366 V  |            včasih njivi ploda mnogo dá. ~In tak izid želí sledeče délo, ~
367 V  |                 veš, da sem miren človek in se ne prepiram rad (kar
368 V  |          brušenega meča, ne ostrih sulic in puščic, ne bojim se boja
369 V  |                 gorjače pa ne vihtim rad in nikdar ne bom kakor potepuh
370 V  |              nikdar ne bom kakor potepuh in tihotapec pobiral tiho kamenje
371 V  |              pobiral tiho kamenje v ruto in hajdi od zadaj po glavi! ~
372 V  |                 kratiti zaslužene slave; in ko bi spreobrnile pesmi
373 VI |                je prejel od stvarnika -- in tako vpije ali poje, kakor
374 VI |             spisal prav kratek, pohleven in gladek odgovor in poslal
375 VI |               pohleven in gladek odgovor in poslal ga s ponižno prošnjo
376 VI |               vse to položil "ad acta"! ~In tako naj ostane ta reč,
377 VI |             pisati o prestavi Koseskega, in naj blagovoli spustiti se
378 VI |              kolikor moč, vse porednosti in norčavosti, katera je, kakor
379 VI |               pri nas še vedno s strahom in trepetom iti na tako delo --
380 VI |                  Tega pa tega ne umejem! in tako slepimo drug drugega! ~
381 VI |          petonogo "stanco". Oblika sploh in tako tudi mera se pač sme
382 VI |               prvih pesnikov vsega sveta in nikakor in nikjer se mu
383 VI |          pesnikov vsega sveta in nikakor in nikjer se mu ne more očitati,
384 VI |           potrebuje torej nobene poprave in pomoči. Ko bi se bile "ottave
385 VI |                 da jih zna rabiti, resne in šaljive, pokazal je dovolj
386 VI |      prelagatelja, da je moral raztrgati in razkosati povest, ki je
387 VI |                 ni šlo vselej brez sile; in to je primoralo moža, da
388 VI |              Tako je gospod prelagatelj, in to je velika napaka, čisto
389 VI |                 bere zaporedoma izvirnik in prevod! -- Govoreč o posameznih
390 VI |               lastnost je ostrost. Takih in še hujših napak, ki bi se
391 VI |                  le -- fraza; drugič pa, in to je ravno tako imenitno,
392 VI |                podobi, ki jo je izvolil, in tako jo razpeljati, da se
393 VI |                  potem se bo vse zlágalo in vezalo -- denique sit quidvis,
394 VI |              bralčeva domišljija nemirno in nazadnje nevoljno tavati
395 VI |                  v prvi stanci: ~Krepost in up v okrutni krvolitvi~nezvesta
396 VI |                  vse moči, torej krepost in up in druge moči -- čudna
397 VI |                moči, torej krepost in up in druge moči -- čudna zveza;
398 VI |            vendar pa je pristavljeno še: in druge sile -- kakor et caetera.
399 VI |            nezvesti, moč (oblast), slava in ljudstva -- to je pač dovolj;
400 VI |                 ki pravi popolnoma jasno in naravnost: Le en glas se
401 VI |                  plemeniti so bili vsi)! In pa zadnjič: "Ker misli,
402 VI |            svojimi tovariši v eno stran, in vedel je, kam -- (saj pravi
403 VI |                 napadu tem težav, nesreč in zlobe~pokorne so nadloge
404 VI |                 napadejo težave, nesreče in zlobe -- tedaj so mu pokorne
405 VI |                to ravno tiste nadloge -- in pa zopet tri: težave, nesreče
406 VI |               zopet tri: težave, nesreče in pa še zlobe; pa še ne dovolj --
407 VI |                nepoetične! Koliko krajše in krepkejše je rečeno vse
408 VI |                Zapeljivo se mi prilizuje in mi boža lice mehka sapica
409 VI |            svojega gnezda. Zdaj pa misli in piši človek, če ti je mogoče! ~